'Nočem, da bi bili moji otroci kot jaz. Neizobraženi'

Prav tako mora večina zaradi dela opustiti šolanje, kar njihovo življenje zaznamuje na številnih področjih. "V vsem svojem življenju sem bila najsrečnejša, ko sem hodila v šolo," je za avstralski Child Fund dejala Phhuong iz Kambodže, ki je v 6. razredu opustila izobraževanje, da bi lahko šolanje omogočila mlajšemu bratu. "Ko vidim, da moji prijatelji hodijo v šolo, mi je zelo žal," je poudarila.  

Prav zaradi tega se tudi v marsikateri družini iz generacije v generacijo vrti začaran krog revščine. Brez izobrazbe ali z omejeno izobrazbo se otroci, ko odrastejo, običajno znajdejo na slabo plačanih delovnih mestih, kar zmanjšuje njihove možnosti, da se izkopljejo iz brezna revščine.

Otroci so v delo pogosto prisiljeni, ker eden ali oba od staršev moreta delati. Tako se je zgodilo z Arunovo hčerko Mony, ki je stara 13 let in dela v  opekarni, potem ko se je mama poškodovala pri delu. "Nočem, da bi bili moji otroci kot jaz. Neizobraženi," pravi  Arun. "Želim si, da bi študirali, da bi lahko našli boljšo službo. Toda nisem vedel, kaj storiti, ko žena ni več mogla pomagati pri plačevanju stroškov." 

Skoraj polovica vseh otroških delavcev je mlajših od 11 let. V večini regij so deklice in fantje enako verjetno vključeni v otroško delo.

Trend otroškega dela spet narašča

ILO in Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) sta v ta teden objavljenem poročilu ocenila, da se je število otrok, ki prisilno delajo, v zadnjih štirih letih povečalo na 160 milijonov, kar je 8,4 milijona več. Največ otrok po podatkih ILO dela v Afriki, ki ji sledita azijska in pacifiška regija, največ, več kot dve tretjini, v kmetijstvu.

Napredek na področju odprave prisilnega dela otrok se je prvič upočasnil v zadnjih dveh desetletjih. Med letoma 2000 in 2016 se je število otrok, ki prisilno delajo, znižalo za 94 milijonov, zdaj pa se je ta trend spremenil.

V Podsaharski Afriki je v zadnjih štirih letih pričelo delati dodatnih 16,6 milijona otrok, kar je posledica rasti prebivalstva, ponavljajočih se kriz, izjemne revščine in nezadostne socialne zaščite.

Celo v regijah, kjer so od leta 2016 zabeležili določen napredek, kot denimo Azija, Pacifik, Latinska Amerika in Karibi, ta napredek sedaj ogroža pandemija covida-19.

Zaradi dodatnih gospodarskih pretresov in zapiranja šol, kar je posledica pandemije, bi lahko otroci, ki že delajo, delali še dlje ali pod slabšimi pogoji, številne druge pa bi lahko prisilili v najhujše oblike dela zaradi izgube delovnih mest in prihodka v ranljivih družinah.

Kot navaja poročilo, je zaradi posledic pandemije covida-19 ogroženih dodatnih devet milijonov otrok. Simulacijski model poleg tega kaže, da bi se ta številka lahko povzpelo celo na 46 milijonov, če otrokom ne bo omogočen dostop do ključnih programov socialne zaščite.

"Nove ocene nam služijo kot opozorilo. Ne moremo le stati križem rok in pustiti, da nova generacija otrok odrašča v tveganih razmerah," je ugotovitve poročila pospremil direktor ILO Guy Ryder. Dodal je, da smo na prelomni točki in da je veliko odvisno od tega, kako se bomo odzvali v danih razmerah. "Zdaj je čas, da obnovimo svoje zaveze, vložimo dodatna prizadevanja, spremenimo razmere in prekinemo začaran krog revščine in dela otrok," je še poudaril.

Forejeva pa je vlade in mednarodne razvojne banke pozvala, naj "prednostno zagotovijo investicije v programe, ki lahko otrokom omogočijo, da prenehajo z delom in se vrnejo v šole, ter v programe socialne zaščite, ki družinam lahko pomagajo, da jim te odločitve že v osnovi sploh ne bo treba sprejeti".