Kramar si lahko oddahne

Delničarji NLB so na današnji skupščini izvolili nov nadzorni svet. Med enajstimi nadzorniki ni Branka Drobnaka iz Poteza Skupine, saj je nasprotni predlog Sod in Kad o imenovanju Igorja Mastena namesto Drobnaka dobil ustrezno večino.

V nadzornem svetu NLB so tako od danes Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec Caprirolo, Boris Škapin, Igor Masten, Andrej Baričič in Stojan Petrič, ki zastopajo državo oziroma Kad in Sod, ter Jan Vanhevel, Riet Docx in John Hollows, ki jih je predlagala belgijska KBC.

Na skupščini, kjer je bilo zastopanih 90,14 odstotka glasovalnih pravic, so lanski bilančni dobiček NLB v višini 24,78 milijona evrov razporedili tako, da so za dividende namenili 2,97 milijona evrov oziroma 0,33 evra bruto na delnico, preostanek pa za povečanje drugih rezerv iz dobička. V okviru iste točke dnevnega reda, ki jo je podprlo 99,8 odstotka navzočega kapitala, so podelili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu NLB za lansko poslovno leto, ko je NLB vodil še Marjan Kramar.

To pomeni, da je kot predsednik uprave posloval dobro, da s tajkunskimi krediti, ki so se v njegovem času delili naokrog posameznikom, ki so želeli sprivatizirati svoje hobotnice, ni bilo nikoli nič narobe. S tem so tudi obljube premierja Boruta Pahorja o odškodninskih tožbah tako zaradi nagrade kot zaradi spornega podeljevanja tajkunskih kreditov, izvodenele.

Delničarji so sicer potrdili tudi zahtevo Sod in Kad za razširitev dnevnega reda skupščine NLB s predlogom sklepa o uskladitvi sejnin članov nadzornega sveta z vladnimi priporočili. S 1. julijem bodo sejnine za člane znašale 412,50 evra bruto, za predsednika pa 536,25 evra bruto.

Oba največja lastnika – država, ki ima 33,1 odstotka delnic, ter KBC s 30,6-odstotnim deležem – sta na skupščini uspela z nasprotnim predlogom pri glasovanju o odobrenem kapitalu. Medtem ko je prvotni predlog med drugim predvideval, da lahko uprava ob soglasju nadzornega sveta odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev pri dokapitalizaciji, pa po izglasovanem nasprotnem predlogu prednostne pravice ni mogoče izključiti. Sicer omenjeni sklep podeljuje upravi pooblastilo, da v obdobju petih let od vpisa sprememb statuta s soglasjem nadzornikov poveča osnovni kapital družbe za največ 37,16 milijona evrov.

Pri glasovanju o spremembah in dopolnitvah statuta je potrebno večino dobil nasprotni predlog države, ki je predlog uprave in nadzornega sveta dopolnil pri 13. členu statuta v smislu večje dostopnosti gradiv za skupščino. Zato delničarji niso niti glasovali o nasprotnem predlogu zastopnika NFD 1 Staneta Valanta, ki se ni strinjal s tem, da bi morali sklicatelji izredne skupščine vnaprej založiti stroške sklica in seje skupščine.

Predsednik nadzornega sveta, ki se mu je danes iztekel štiriletni mandat, Igor Marinšek je ocenil, da se končuje "zelo uspešno obdobje". Kljub različnim interesom je predstavljal "zelo homogeno ekipo", odločitve pa je sprejemal "izključno v dobro in korist družbe", je v nagovoru delničarjem poudaril Marinšek. Kot pomanjkljivost je izpostavil neizpeljano uvrstitev delnic NLB na Ljubljansko borzo, vendar po njegovih besedah "čas ni bil pravi", kot naj bi se kasneje tudi potrdilo.

Ob seznanitvi delničarjev z letnim poročilom za lani je član uprave NLB Claude Deroose med drugim dejal, da se je vpliv finančne krize v NLB lani že pokazal v višjih stroških financiranja, zaostreni likvidnosti in poslabšanju kakovosti portfelja. NLB se je na spremenjene razmere odzvala s prilagojeno cenovno politiko, večjim poudarkom na zavarovanjih ter okrepitvi aktivnosti na področju načrtovanja in zagotavljanja likvidnosti.