Vlada RS je med možnimi rešitvami v povezavi z vprašanjem prodaje NLB podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje bank na Balkanu.

"Predlog bom v petek predstavila evropski komisarki Margrethe Vestager, pogovore bomo nadaljevali v naslednjih tednih," je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

"Vlada je med možnimi rešitvami zavrnila kakršnokoli obliko prodaje NLB, tudi po t.i. pred-IPO postopku, o katerem sva na zadnjem sestanku govorili s komisarko," je povedala ministrica. V petek bomo predstavili podrobnosti našega predloga in opredelili vsa odprta vprašanja, ki se ob njem še porajajo komisiji, je dodala, a opozorila: "Pričakovati je, da bo komisija še preverjala možnosti za izpeljavo kakršnikoli privatizacijskih postopkov."

V Evropski komisiji so pred srečanjem znova ponovili, da je prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke in da so članice odgovorne za spoštovanje svojih zavez.

V Bruslju bo tudi premier Miro Cerar, ki se bo srečal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Uradnih informacij o temah srečanja ni, je pa pričakovati, da bosta govorila tudi o vprašanju prodaje NLB.

V predlogu, ki ga bo ministrica predstavila komisiji, gre za to, da bi se obveznost prodaje hčerinskih družb NLB, če ne pride do njene privatizacije do postavljenega roka, nadomestila s finančno kompenzacijo. "Bistvo je, da se banko zaveže, da v določenem časovnem obdobju vplača določen znesek v sklad skladov, ki bi lahko zagotavljal dodatne vire za razvoj malih in srednjih podjetij," je povzela ministrica.

Do kdaj in koliko sredstev, je stvar dogovora oz. pogajanj s komisijo. "Naše izhodišče glede vrednosti je v okvirju, kolikor bi znašala vrednost prodanih filial NLB, če bi jih bilo treba prodati," je povedala. Da položaj NLB ne bi bil konkurenčno boljši, banka ne bi smela sodelovati v finančnih instrumentih, ki bi jih sklad ponujal. "S tem bi imele druge finančne institucije prednost," je menila ministrica.

"Ocenjujemo, da je predlog v duhu dodeljene državne pomoči in da naslavlja vsa vprašanja, zaradi katerih je bila kot ena bistvenih zavez leta 2013 dana zaveza privatizacije banke," je menila. Če bi bilo treba, je Slovenija po njenih besedah pripravljena s komisijo poiskati tudi dodatne kompenzacijske ukrepe, ki bi jih naslovila še odprta vprašanja ali zadrege na strani komisije.

Kakšni so možni dodatni kompenzacijski ukrepi, v ministrstvu niso želeli razkriti. Ti bi lahko šli v smer še večjega spoštovanja korporativnega upravljanja in omejevanja vpliva v banki. V ministrstvu so povedali le, da imajo pripravljen nabor, kaj banka lahko še ponudi.

Cilj je, da se v NLB ne izniči vrednosti, ki je bila s strani davkoplačevalcev dana banki. Zato si ministrstvo ob omejitvah vladne koalicije, ki ne pristaja na nobeno obliko prodaje banke, prizadeva, da do prodaje hčerinskih bank NLB na Balkanu ne bi prišlo. To tudi za komisijo po njihovih navedbah ni dobra rešitev.

Da bi pokazali samoomejitev tudi na strani države, ministrstvo predlaga, da kompenzacijska sredstva iz NLB ne bi šla v proračun, temveč na sklad skladov v ustanavljanju, s katerim bo upravljala SID banka. Vanj bi se stekala evropska sredstva za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, ki bi ga z denarjem iz NLB okrepili.

Pričakovana kupnina od prodaje hčerinskih bank NLB je določena v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic, kar naj bi zneslo okoli 360 milijonov evrov. Ob tem bi upoštevali omejitve za kapitalsko ustreznost NLB, ki mora ostati pri 16 odstotkih. S tem bi omejili organsko rast banke, a to bi bila cena za njeno neprodajo.

Če komisija in država do konca meseca ne bosta zbližali stališč, bi morala Slovenija v začetku decembra imenovati zastopnika za prodajo hčerinskih bank NLB na Balkanu. Tega bi nato morala Evropska komisija potrditi. V ministrstvu so zagotovili, da o tej možnosti sedaj sploh ne razmišljajo. V tem trenutku smo osredotočeni na pogajanja o našem predlogu, so zagotovili.

Spomnimo ...

Evropska komisija in Slovenija sta v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013 dorekli določene kompenzacijske ukrepe, ki veljajo za banko do njene prodaje 75 odstotkov minus ene delnice. Ker je država sredi leta zaustavila postopek prodaje vsaj polovico banke, ki bi ga morala izvesti do konca leta, se s komisijo sedaj pogaja o alternativnih možnostih.

Med alternativnimi predlogi so bili do triletni odlog prodaje ali prodaja manjšega deleža banke do konca leta, a neuradno naj bi največ možnosti imelo denarno povračilo namesto prodaje podružnic banke na Balkanu, ki velja za kompenzacijski ukrep v primeru neizvedene prodaje banke. Po tem predlogu, ki naj bi ga Slovenija in komisija trenutno skušali doreči, bi NLB pričakovano kupnino od prodaje bank v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic, kar naj bi zneslo okoli 360 milijonov evrov, plačala državi.