"Gre za največ leto dni, ki ga nameravamo kar najbolje izkoristiti," je v današnjem pogovoru z novinarji povedal predsednik uprave NLB Marko Voljč. Toliko časa bosta namreč po njegovem mnenju potrebovali tako banka Societe Generale, ki je pred časom vstopila v SKB banko, kot tudi strateški partner, ki ga prav sedaj iščejo za Novo kreditno banko Maribor, da bosta vidneje posegla v slovenski bančni prostor. V ta namen v največji slovenski državni banki načrtujejo ne le izpopolnjevanje obstoječe ponudbe, temveč tudi uvajanje novih bančnih storitev, ob krepitvi prisotnosti na domačem trgu pa se nameravajo usmeriti tudi na jugovzhodne trge.
NLB je s 1. oktobrom pripojila tri kapitalsko povezane banke - Banko Velenje, Dolenjsko banko in Pomursko banko - s čimer se je njen tržni delež na slovenskem trgu z 28 povečal na 33 odstotkov. Vendar pa proces konsolidacije bančne skupine NLB še ni končan. Kot je povedal član uprave NLB Boris Zakrajšek, nameravajo do konca leta 2002 pridružiti še preostale tri hčerinske banke - Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko -, s tem pa tržni delež povečati na 40 odstotkov. Pripojitev sedaj pridružene Banke Celje pa je predvidena v letu 2004. S tem bi se tržni delež NLB povečal že na 44 odstotkov, ob tem, da se še vedno zelo zanimajo tudi za nakup Banke Koper in tudi Gorenjske banke.
S pripojitvami prvih treh bank se je kapital banke povečal za 15 milijard tolarjev na 90 milijard tolarjev, bilančna vsota pa za 200 milijard tolarjev na 1200 milijard tolarjev, je povedal Voljč in dodal, da se s tem NLB uvršča okoli desetega mesta med srednje - in vzhodnoevropskimi bankami. S pripojitvami so dobili tudi tisoč novih zaposlenih, tako da je v skupini NLB sedaj zaposlenih 3964 uslužbencev.
Za nakup NLB se zanimajo banke iz Evrope in ZDA, za resne kupce pa po Voljčevem mnenju lahko štejemo predvsem evropske banke. Kdorkoli bo kupil NLB, bo videl, da gre za urejeno banko, je nadaljeval in dodal, da v NLB od strateškega partnerja pričakujejo, da bo prinesel nova znanja. V NLB si namreč želijo uvajati nove storitve na področjih upravljanja s sredstvi ter življenjskih in pokojninskih zavarovanj, morda pa tudi kakšne nove storitve na področju poslovanja z občani. "Predvsem pa od kupca pričakujemo, da bo imel dovolj globoke žepe," je še povedal Voljč, država je namreč največjo slovensko banko v preteklih letih precej izčrpala.
Če se bo novi strateški partner odločil ukiniti hčerinsko banko v New Yorku, mu uprava NLB ne bo nasprotovala. Bo pač ostalo več kapitala, ki ga bomo umerili drugam, je menil Voljč.
