NLB v prvem trimesečju z 81,6 milijona evrov dobička, kar je skoraj toliko, kot je znašal lanski celotni dobiček

NLB je na ravni skupine lani ustvarila 110 milijonov evrov čistega dobička, matična banka pa 63,8 milijona evrov. Rezultat skupine po prvem letošnjem četrtletju je tako že presegel dve tretjini lanskega skupnega dobička.

Matična banka NLB je v prvih treh mesecih tega leta medtem ustvarila 58,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in praktično že toliko, kot je znašal lanski celoletni dobiček.

V NLB so ob tem izpostavili, da vseh šest bančnih članic v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Kosovu in Bosni in Hercegovini pospešeno raste. Prispevek bank na Zahodnem Balkanu k dobičku skupine je v prvih treh mesecih dosegel 40,1 milijona evrov, kar pomeni povečanje za skoraj 86 odstotkov glede na enako obdobje lani.

Pomembno je k dobremu četrtletnemu rezultatu prispevalo sproščanje oslabitev in rezervacij. V prvih treh mesecih so jih na ravni skupine sprostili za 24,5 milijona evrov oz. 546 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na ravni banke NLB pa so jih sprostili za 12,1 milijona evrov oz. 317 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani.

Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami je bil na ravni skupine s 63,5 milijona evrov za 19 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, na ravni matične NLB pa je bil z 49,8 milijona evrov višji za 17 odstotkov.

Čisti prihodki skupine so se v medletni primerjavi zvišali za pet odstotkov na 131 milijonov evrov, čisti prihodki banke NLB pa za štiri odstotke na 90,9 milijona evrov. NLB sicer še vedno čuti posledice okolja nizkih obrestnih mer. Čiste obresti so tako na ravni skupine upadle za šest odstotkov na 75,3 milijona evrov, na ravni banke NLB pa celo za 15 odstotkov na 39,3 milijona evrov.

Padec čistih obresti sta na drugi strani kompenzirali rast čistih opravnin – te so se na ravni skupine v medletni primerjavi zvišale za osem odstotkov na 37,4 milijona evrov, na ravni banke NLB pa za šest odstotkov na 24,2 milijona evrov – in rast čistih prihodkov iz finančnih poslov – na ravni skupine so ti poskočili za 120 odstotkov na 14,2 milijona evrov, na ravni NLB pa za 153 odstotkov na 12,2 milijona evrov.

Prihodki iz finančnih poslov so se zvišali predvsem zaradi prodaje treh odstotkov delnic Petrola Slovenskemu državnemu holdingu, s čimer je NLB zaslužila 9,5 milijona evrov, in prodaje portfelja francoskih obveznic.

V NLB so poudarili, da je prvo trimesečje leta zaznamovala precejšnja rast povpraševanja po posojilih v Sloveniji, kjer je obseg kreditov prebivalstvu v treh mesecih glede na stanje ob koncu 2016 narasel za dva odstotka. Prav takšna je bila tudi rast na ravni skupine. Izpostavili so rekordno četrtletno rast obsega stanovanjskih posojil, ki se je povečal za 89,2 milijona evrov.

Skupni obseg kreditov strankam je sicer z nekaj nad sedmimi milijardami evrov na ravni skupine ostal na ravni konca lanskega leta, v banki NLB pa je upadel za en odstotek na 4,88 milijarde evrov. Obseg posojil podjetjem se na ravni skupine prav tako ni bistveno spreminjal glede na konec 2016, na ravni NLB pa je upadel za en odstotek.

Vloge strank so se tako na ravni skupine kot banke v četrtletju povečale za en odstotek. V skupini je njihov obseg pri 9,51 milijarde evrov, v banki NLB pa pri 6,67 milijarde evrov.

Nadaljevalo se je zmanjševanje obsega slabih posojil. V prvih treh mesecih je bil upad šestodstoten. Delež slabih posojil je tako nazadoval s 13,8 odstotka ob koncu 2016 na 12,7 odstotka, medtem ko je po širši definiciji nedonosnih terjatev Evropskega bančnega organa (Eba) zdrsnil z 10 odstotkov na 9,3 odstotka.

Stroški NLB Skupine so se v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih znižali za pet odstotkov na 67,5 milijona evrov, na ravni matične banke pa za osem odstotkov na 41,8 milijona evrov.

Kapitalska ustreznost skupine je kljub izplačilu dividende državi v višini lanskega dobička matične NLB ostala visoka. S 16,7 odstotka je bil količnik skupnega kapitala glede na stanje konec 2016 nižji za 0,3 odstotne točke. Na ravni matične banke je medtem upadel za 0,4 odstotne točke na 23,0 odstotka.

Danes objavljeni rezultati so dobra novica pred začetkom prodaje 50 odstotkov banke po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO). Uradni postopki za njeno izvedbo bi lahko stekli v ponedeljek, potem ko bo soglasje prižgal nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga. Evropska komisija je sicer prav ta teden državi odobrila, da 75 odstotkov minus eno delnico banke proda v dveh korakih – najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostalo pa do konca 2018.