'NLB rabi svež kapital'

Podatki o poslovanju Nove Ljubljanske banke (NLB) kažejo, da banka nima več dovolj kapitala za hitro rast poslovanja, ki jo beleži. "Kar se je zgodilo z NLB, je slabo za banko in njen rating. Pričakujem, da bodo tisti, ki so odgovorni za neuspeh pogovorov s KBC, in če bo prišlo do padca ratinga, za politične odločitve odgovarjali," je dejal vodja poslanske skupine LDS Anton Rop.

Rop je opozoril, da količnik kapitalske ustreznosti NLB od leta 2003 pada, kar kaže, da banka nima več dovolj kapitala za tako hitro rast poslovanja. Nekdanji finančni minister je ob tem dejal, da bi v pogajanjih z belgijsko bančno-zavarovalno skupino KBC vlada morala doseči dogovor o dokapitalizaciji.

"Dejstvo, da so pogajanja padla in da skuša to upravičiti z željo po prevzemanju večinskega deleža je zelo slabo. Ni šlo samo za vprašanje večinski delež ali ne, ampak predvsem za vprašanje, ali z obstoječim strateškim partnerjem poslovati in rasti ter povečevati učinkovitost še naprej," je pojasnil Rop in opozoril, da odhod KBC pomeni ponovno vračanje politike v banko.

So bili dogovori s prejšnjo vlado drugačni?

V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da je glede na dogajanje z NLB in KBC mogoče, da so bili dogovori med prejšnjo vlado, ki je izpeljala prvi del privatizacije, drugačni od tistih, ki jih je posredovala v javnosti, je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

V poslanski skupini sicer podpirajo postopek privatizacije in stališče vlade, da se NLB ne privatizira in da se skuša dosedanji partner obdržati. Kot je pojasnil Tanko, so trenutne razmere takšne, da prodaja večinskega deleža banke ne bi bila najboljša odločitev.

V SNS čestitajo vladi

V poslanski skupini SNS vladi čestitajo za odločitev oziroma namero, da KBC ne omogoči povečanja lastniškega deleža v NLB. V stranki so prepričani, da je pri NLB in Novi kreditni banki Maribor (NKBM) treba zasledovati nacionalni interes, to je večinsko domače lastništvu. Zato vlado pozivajo, da obudi zamisel o začasni prepovedi privatizacije obeh bank.

Gre za zakonski predlog poslanske skupine SNS o začasni prepovedi privatizacije NLB in NKBM, katerega namen je z zakonom določiti način in potek privatizacije obeh bank, delež državljank in državljanov ter dopustiti vstop individualnih ter institucionalnih domačih vlagateljev.

Privatizacijo je treba nadaljevati

V Sloveniji je privatizacijo dobro in potrebno peljati naprej, vendar je Slovenija trenutno v položaju, ko mora privatizacijo peljati predvsem v funkciji povečevanja učinkovitosti bank in podjetij, ki se privatizirajo, in v kontekstu povečevanja konkurenčnost celotnega gospodarstva. "Javno finančna situacija v Sloveniji je taka, da zaradi nje ne potrebujemo privatizacije," je dejal vodja poslanske skupine LDS.

Glede privatizacijskih načrtov za NKBM pa je Rop dejal, da bi morala vlada javnosti jasno povedati, kaj pravzaprav želi: ali privatizacijo banke preko strateškega partnerja ali pa dokapitalizacijo.

Pri načrtovani privatizaciji Telekoma Slovenije pa je, kot je dejal poslanec LDS Pavle Gantar, najbolj v ospredju vprašanje spoštovanja zakona o prevzemih. Kot je pojasnil, bo strateški partner dobil 38-odstotni delež Telekoma, ker je le tolikšen delež na razpolago, vendar na začetku zgolj 25-odstotnega. Po njegovem mnenju gre za izogibanje zakonu o prevzemih.