Nova Ljubljanska banka (NLB) se je med 84 bankami, ki so ob petkovi objavi evropskih stresnih testov preskus kapitalske odpornosti prestale, po količniku temeljnega kapitala znašla povsem na repu. Družbo ji delajo nekatere nemške, španske, grške, irske in italijanske banke. Na stresnih testih je padlo sedem evropskih bank.

Po rezultatih stresnega testa naj bi se zaradi domnevnega zunanjega šoka recesije z dvojnim dnom količnik temeljnega kapitala NLB znižal s 7,5 odstotka ob koncu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Po scenariju, ki upošteva še dodatno tveganje izpostavljenosti do dolžniških instrumentov držav ob nenadni poglobitvi dolžniške krize, pa naj bi se količnik najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala največje slovenske banke po ocenah stresnega testa znižal še za 1,1 odstotne točke, na 6,3 odstotka.

NLB se je s tem rezultatom med 91 sistemsko pomembnimi bankami, ki so bile vključene v tokratne stresne teste in predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU, znašla na repu lestvice.

Za njo se je uvrstilo sedem bank, ki so na testu padle. Nemška Hypo Real Estate, ki je v lasti nemške države, ta pa izvaja njeno sanacijo, je v luči številnih slabih naložb ob najbolj negativnem scenariju dosegla količnik Tier 1 kapitala v višini 4,6 odstotka.

V tej skupini je še pet španskih regionalnih bank. Bančna skupina Diada bi dosegla količnik 3,9 odstotka, skupina Espiga bi padla na 5,6 odstotka, Banca Civica na 4,7 odstotka, skupina Unnim na 4,5 odstotka, Cajasur pa na 4,3 odstotka. Grška kmetijska banka ATE, ki je prav tako padla na preskusu, bi pristala pri količniku 4,36 odstotka tveganjem prilagojene aktive.

NLB se je med bankami, ki so obremenitveni test prestale, a imajo sorazmerno nizek temeljni kapital, znašla v družbi ustanov, kot so nemška regionalna banka Norddeutsche Landesbank (po najbolj negativnem scenariju bi količnik padel na 6,2 odstotka), velika nemška banka Postbank (6,6 odstotka), prav tako nemška regionalna West LB (7,1 odstotka), grška Piraeus Bank Group (šest odstotkov), irski Bank of Ireland in Allied Irish Banks (7,1 oz. 6,5 odstotka), italijanske Monte dei Paschi di Siena, Banco Popolare in Unione di Banche Italiane (6,2, sedem oz. 6,8 odstotka) ter večina preostalih regionalnih španskih bank.

Med pomembnejšimi in s Slovenijo povezanimi bančnimi skupinami sta avstrijski Erste Bank in Raiffeisen bank po najbolj obremenitvenem scenariju dosegli količnika osem oz. 7,8 odstotka, belgijska KBC, solastnica NLB, 9,4 odstotka, francoske BNP Paribas, Credit Agricole in Societe Generale 9,6, devet in deset odstotkov, nemški Deutsche Bank in Commerzbank pa 9,7 in 9,1 odstotka.

Italijanski Unicredit in Intesa San Paolo sta dosegli količnik 7,8 in 8,2 odstotka, nizozemski ING in Rabobank 8,8 in 12,5 odstotka, španski Santander in BBVA deset in 9,3 odstotka ter britanske RBS, HSBC, Barclays in Lloyds Banking Group 11,2, 10,2, 13,7 in 9,2 odstotka.

IMF pozdravil rezultate stresnih testov

V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so pozdravili objavo rezultatov stresnih testov 91 bank v EU, med njimi Nove Ljubljanske banke. Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je ob tem povedal, da bi lahko objava ugotovitev skupaj z zavezami evropskih držav za zagotovitev kapitalske ustreznosti bank izrazito okrepila evropski bančni sistem.

"Pozdravljamo današnjo objavo ugotovitev stresnih testov evropskih bančnih nadzornikov, ki so predstavljali velik podvig in predstavljajo pomemben korak k povečanju preglednosti in krepitvi zaupanja na finančnem trgu," je v petek zvečer v izjavi za javnost poudaril Strauss-Kahn.

"Objava rezultatov in ukrepi, ki so jih države napovedale za okrepitev kapitalske ustreznosti ranljivih bank, obetajo, da bodo izrazito okrepili evropski finančni sistem," je prepričan prvi mož IMF.

Ti koraki so po njegovem mnenju logično dopolnilo ukrepov, ki jih je Unija sprejela za morebitne primere, ko bi se še katera država z evrom poleg Grčije znašla v dolžniških težavah, napovedanih ukrepov za okrepitev proračunske discipline in reform finančnega sektorja, ki so v procesu sprejemanja.

Analitiki skeptični

Objavo stresnih testov je pozdravil tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner. Zatrdil je, da je EU "opravila pomembno delo za razjasnitev kondicije pomembnih evropskih finančnih ustanov in okrepitev stabilnosti finančnega trga".

Manj navdušeni so nekateri finančni analitiki. Poudarjajo namreč, da kriteriji preprosto niso bili dovolj strogi in da ne gre za verodostojen prikaz dejanskih razmer v evropskem finančnem sistemu. Pred objavo testov so namreč analitiki napovedovali, da bodo banke potrebovale bistveno več denarja, kot je na koncu ugotovil Odbor evropskih bančnih nadzornikov, ki je usklajeval preizkuse.