NLB potrojila čisti dobiček. Kako bo z izplačilom dividend?

Z rezultati poslovanja v letu 2017 so se že v petek seznanili nadzorniki naše največje banke, ko so sporočili, da je celotna skupina lani ustvarila 225,1 milijona evrov dobička po davkih oz. 105 odstotkov več kot predlani. Tako banka kot ostale strateške bančne članice skupine so poslovale dobičkonosno in prispevale k najboljšemu rezultatu v zgodovini skupine NLB, so po petkovi seji nadzornikov sporočili iz NLB.

Lani je skupina povečala čisti dobiček že četrto leto zapored. Tokratna rast je predvsem posledica izboljšanja rezultatov ključnih poslovnih aktivnosti, nadaljnjega zniževanja stroškov in nadaljnjega zmanjševanja nedonosnih posojil. Hkrati je skupina NLB še naprej uresničevala postavljeno strategijo - strankam zagotavljati prave rešitve ob pravem času na pravem mestu, pravijo v banki.

Rast kreditov prebivalstvu v Sloveniji je bila precejšnja, in sicer sedemodstotna glede na konec leta 2016, prav tako rast kreditov na strateških tujih trgih, ki je bila osemodstotna. Dobro je posloval segment podjetij, saj so se krediti srednjih in malih podjetij povečali za deset odstotkov.

Nadaljevanje trenda izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja se je odražalo v znižanju obsega slabih posojil v letu 2017 za 35 odstotkov. Kot so pojasnili v banki, je bilo za doseganje tako dobrih rezultatov na tem področju ključno zavzeto delo pri prestrukturiranju in izterjavi. Odlični rezultati pri izterjavi v kombinaciji s pozitivnimi trendi v gospodarskem okolju so prispevali k nižjim skupinskim oslabitvam in rezervacijam in s tem občutno povečali dobičkonosnost.

Vse našteto se odraža v zmanjšanju deleža slabih posojil na 9,2 odstotka, deleža nedonosnih izpostavljenosti pa na 6,7 odstotka. Podrobnosti o lanskem poslovanju je uprava pod vodstvom Blaža Brodnjaka že predstavila na novinarski konferenci, v letnem poročilu pa navaja še, da je bilo proti skupini NLB na dan 31. decembra 2017 vloženih 38 materialno pomembnih tožbenih denarnih zahtevkov v skupni višini 585,4 milijona evrov, od tega se večji del nanaša na stare devizne vloge hrvaških varčevalcev v LB.

Zaradi tožbenih zahtevkov s Hrvaške v banki niso oblikovali rezervacij, saj menijo, da za to ni pravne podlage. Kljub temu je Evropska centralna banka v začetku marca sklenila, naj NLB za primer, da bi bili izpolnjeni kriteriji za oblikovanje rezervacij za še neodločene tožbe proti NLB na Hrvaškem, omeji delitev dobička svoji lastnici državi.

Bo ECB dovolila izplačilo rekordno visokih dividend?

Pred državo kot lastnico NLB je vprašanje privatizacije in zaščite banke pred hrvaškimi izvršbami ter dvom o dovoljenju ECB za to, da bi dobila rekordno visoke dividende. "Najprej se je treba pogovoriti o zavezujočem okviru privatizacije, vse drugo je njegov izvedbeni del," je prepričan prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

Če stvari gledamo posamično, se zdijo nerešljive. Če jih povežemo v celoto - glede na to, da je Evropska komisija jasno povedala, kaj si misli glede odloga privatizacije - in oblikujemo jasen zavezujoč okvir privatizacije, se lahko podeli zaščita za premoženje NLB na Hrvaškem, maksimira kupnino in dobi dovoljenje Evropske centralne banke (ECB) za izplačilo dividend za lani, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave NLB Brodnjak.

Negotovost glede privatizacije NLB je treba po njegovih besedah čim prej razrešiti. "Želimo, da pridemo hitro do strateško sprejemljivega srednjeročnega okvirja za banko," je dejal.

Banka je izpolnila vse zaveze, ki jih je glede poslovanja, kot sta krčenje bilančne vsote in omejeno delovanje na trgu, dala Evropski komisiji v zameno za državno pomoč leta 2013. Kljub temu je lani tako NLB Skupini kot matični banki uspelo ustvariti rekordno visoke rezultate, je poudaril.

Morebitne nove zaveze, ki bi jih banka dobila v primeru neizpeljane privatizacije, h kateri se je država zavezala do konca lanskega leta in se sedaj pogaja v Evropsko komisijo o odlogu in alternativnih ukrepih, "si sploh ne znamo predstavljati", je dejal.

Banka NLB je lani ustvarila 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend. A ECB je banki po Brodnjakovih navedbah zapovedala, da mora za to pridobiti vnaprejšnje soglasje.

Kot je dejal, bodo tako v roku enega meseca za ECB pripravili izredni kapitalski načrt, v katerem bodo argumentirali predlog za takšno izplačilo ter pridobili mnenje revizorja. Koliko časa bo nato za odločitev potrebovala ECB, ne znamo presoditi, je dodal.

Prvi mož NLB je zagotovil, da je "banka v celoti zelo dobro pripravljena na privatizacijo in da pričakuje usmeritve Slovenskega državnega holdinga (SDH)". Vse procese lahko zaključi v roku 14 dni in sproti ažurira vse podatke, ki so še boljši od lani predvidenih.

Glede nerešenega vprašanja starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev v LB je povedal, da v primeru tretje pravnomočne sodbe hrvaških sodišč "čakajo, kaj se bo zgodilo", saj so dobili jasno navodilo SDH kot skupščine NLB, da je ne smejo plačati. "A to ne rešuje težav," je izpostavil.

"Prepoved plačila pravnomočne sodbe v EU ni zaščita za banko," je bil jasen. Poleg tega od pravnomočnosti tečejo zamudne obresti, za katere velja odškodninska odgovornost. Banki nastaja velika škoda, pravnomočna sodba pa vpliva na poslovni izid takoj, saj je zanjo treba oblikovati rezervacije.

Takšno navodilo je banka imela, a je po prvi pravnomočni sodbi prišlo do izterjatev njenega premoženja. Sedanja prizadevanja politike, da bi to rešili skozi dopolnitve ustavnega zakona, po njegovem ne predstavljajo zaščite banke, saj nikjer ni rešitve, kdo in kako bi banki škodo povrnil.

Za vse premoženje NLB izven Slovenije obstaja tveganje izvršb, saj ne moremo vedeti, ali bodo sodišča v EU upoštevala argument Slovenije, da je to nasledstveno vprašanje po nekdanji skupni državi. Tveganje pa iz tega razloga obstaja tudi za premoženje v Sloveniji, je dodal član uprave NLB Archibald Kremser.

Po Brodnjakovem prepričanju je rešitev državno jamstvo, kakršen je bil predlog ministrstva za finance maja lani na mizi vlade, a ga ta ni sprejela, ali kakršenkoli drug instrument, ki bi omogočil poplačilo škode in maksimiranje vrednosti NLB.

"Pričakujem, da bo vlada odgovorna do premoženja davkoplačevalcev," je skorajšnje državnozborske volitve pospremil Brodnjak. Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe pa je dodal, da glede deviznih vlog v politiki pogreša več poguma. "Nekatere poteze politikov mejijo na absurd," je ocenil.