NLB bo začel prodajati, kar je dobil od neplačnikov

A rešitev je le začasna. Šele ko bo končan skrbni pregled banke, bo namreč znano, koliko kapitala ta zares potrebuje, če lastniki ne želijo le gasiti občasnih požarov, ampak banko postaviti na dovolj trdne temelje, da bo sposobna opravljanja dejavnosti, ki jih Slovenija trenutno močno potrebuje – financiranja gospodarstva.

Bomo Evropo že kmalu prosili za pomoč?

Rezultati skrbnega pregleda bi sicer namesto olajšanja lahko prinesli velike skrbi. Ko bo namreč pregledan cel sektor, bo šele postalo jasno, v kako velikih težavah je slovenski bančni sistem in koliko kapitala potrebuje. Premier Janez Janša, ki sicer trdi, da teh podatkov še nima, občasno že namiguje, da bi lahko bila Slovenija naslednja na seznamu prosilcev za evropsko pomoč za svoje banke.

Milijonov tokrat ne bomo dali državljani. Vsaj neposredno ne …

Tokratna dokapitalizacija NLB naj bi potekala v dveh delih. Vlada Janeza Janše je pred nastopom mandata obljubljala, da v NLB ne bo pošiljala davkoplačevalskih nepovratnih sredstev. A ker strateškega partnerja za tokratno dokapitalizacijo ni našla, bo država vseeno morala sodelovati, a je banki za novo pomoč postavila ceno – posojilo z 10-odstotno obrestno mero.

Država bo tako prispevala 320-milijonsko hibridno posojilo, ki naj bi ga NLB vrnil v petih letih. Šele če kapitalska ustreznost banke pade pod sedem odstotkov, se posojilo spremeni v navadne delnice. Skupno bo s tokratno dokapitalizacijo količnik najkakovostnejšega kapitala povečan s šest na devet odstotkov. Svoj košček bo z 61 milijoni evrov prispeval solastnik KBC, ki bo nove delnice namesto po prvotni ceni 68,71 evra na delnico plačal po ceni 41 evrov. In povečal lastniški delež na tretjinskega, državi ostaja 40 odstotkov. Če bi prišlo do zamenjave hibridnih obveznic v kapital, bi se delež države povečal na 72 odstotkov, delež KBC pa bi padel na 20 odstotkov.

Ni prvič, da gasimo požar v NLB

Da je NLB vreča brez dna, postaja vse bolj jasno, ekonomisti pa težave naše največje banke pripisujejo predvsem dejstvu, da je njen lastnik država, ki se na tem mestu ne znajde najbolje, ko gre za obvladovanje vseh tveganj, ki v bančnem sektorju obstajajo. Politika v NLB pač po mnenju mnogih ''kuha predvsem politično enolončnico''.

Ekonomist Simon Mastnak je za 24UR povedal, da je velika težava NLB že vrsto let ta, da si politika preprosto ne prizna razsežnosti težav. Namesto tega manjše požare gasi z občasnimi dokapitalizacijami, ki banki omogočajo preživetje, ne prinašajo pa resnega kapitala, s katerim bi banka nato lahko dajala posojila gospodarstvu.

Rešitev je zato po Mastnakovem mnenju v novem zasebnem lastniku. "Banka, ki ima več kot 20 odstotkov slabih terjatev, potrebuje pomoč države, da ji odvzame slabe terjatve, da nekaj kapitala, nato pa omogoči zasebnemu vlagatelju, da takšno banko kupi," meni. NLB je imela sicer še leta 2008 le za okoli 3,8 odstotka slabih naložb oziroma za okoli 544 milijonov evrov, lani pa že 21,3 odstotka ali za okoli 3 milijarde evrov.

Dokapitalizacije, sanacije in podobni posegi države v NLB so bili doslej vse prej kot poceni. Sanacija, ki je trajala več let, je državo z vsemi stroški vred stala skoraj milijardo evrov. Skupaj s paradržavnimi družbami je vlada banko nato dokapitalizirala še leta 2007 in 2008, Pahorjeva vlada je nato v NLB lani poslala 244 milijonov evrov, letos pa lahko temu torej dodamo še 320-milijonsko posojilo.

Nacionalni ponos ali slepo zaupanje?

Mastnak sicer meni, da imajo Slovenci očitno neomajno zaupanje v NLB. "Že od projekta Sigma, ko komitenti nekaj časa niso vedeli, koliko denarja imajo na računu, je jasno, da imajo očitno zelo trdno vero v to banko. Na trgu je namreč veliko bank, ki poslujejo z dobičkom in pomagajo gospodarstvu, zato pametnih razlogov, zakaj bi morala imeti polovica državljanov račun v NLB, ni," še meni in dodaja, da je jasno sporočilo o tem, kaj o NLB meni večina potencialnih vlagateljev, tudi ta, da banki po 10-odstotnih obrestih ni bil kapitala pripravljen posoditi prav nihče.

Bo kdo za težave odgovarjal?

Državljani, ki opazujejo dramo v NLB, se medtem sprašujejo, kaj se dogaja z odgovornostjo tistih, ki so brez potrebnih garancij dajali tajkunska posojila ali sprejemali odločitve, ki so banko pripeljale v sedanjo situacijo. Čeprav njihovi podpisi zagotovo so na dokumentih, je uprava z Božom Jašovičem na čelu doslej podala le eno kazensko ovadbo. Zoper neznano osebo.

NLB bo začel prodajati "zaplenjeno"

Dokapitalizacijo je danes komentiral tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je še dejal, naj bi po včerajšnji menjavi nadzornikov kmalu stekli postopki za imenovanje nove uprave.

Prvi mož aktualne uprave Božo Jašovič je namreč že konec minulega leta podal odstop. Šušteršič je izrazil pričakovanje, da se bo imenovanje nove uprave zgodilo v kratkem.

V pristojnosti nadzornikov pa je tudi odprodaja naložb banke, ki jih je ta pridobila ob nezmožnosti odplačila kreditov več podjetij. Tudi to je zato po navedbah ministra zgodba, ki se bo začela odvijati kmalu.