Sedem bank padlo na testu

Evropske banke so dobile uradne rezultate ugotovitev evropskih stresnih testov 91 najpomembnejših bank v 21 državah članicah EU, med njimi tudi Nove Ljubljanske banke (NLB), ki naj bi razkrili kapitalsko moč bančnih ustanov. Večina bank naj bi teste prestala, nekaj pa naj bi bilo nezadostnih ocen.

Po poročanju Reutersa testa ni opravilo kar 7 od 91 bank. Med sedmimi bankami, ki stresnih testov niso uspešno opravile, so nemška banka Hypo Real Estate, španske banke Diada, Unnim, Espiga, Banca civica in Cajasur ter grška kmetijska banka ATE.

V stresnih testih je sicer sodelovalo šest grških bank - poleg omenjene še Nacionalna banka Grčije, EFG Eurobank, Alpha Bank, Piraeus Bank in Postbank. Te banke predstavljajo več kot 90 odstotkov deleža v grškem bančnem sektorju, neupoštevajoč tuje podružnice, čeprav je bil minimum, da banke, ki sodelujejo v vaji, predstavljajo 50 odstotkov nacionalnega deleža, so ob tem poudarili na grškem finančnem ministrstvu.

V bančnih krogih velja, da imajo povprečne banke vsaj 8-odstotni Tier 1, dobre pa 10-odstotnega. Najnižji potreben količnik kapitalske ustreznosti, in sicer količnik temeljnega oziroma najbolj kakovostnega kapitala (Tier 1) naj bi bil v testih postavljen pri šestih odstotkih. Zahtevanih šest odstotkov je NLB presegla le za 0,3 odstotne točke, saj je bila ocenjena s 6,3-odstotno ustreznostjo temeljnega kapitala.

NLB prestala test

Nova Ljubljanska banka (NLB) je prestala stresni test kapitalske moči. Po najslabšem scenariju naj bi se temeljni kapital banke (Tier 1) s 7,5 odstotka s konca 2009 do konca 2011 zmanjšal na 6,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nad količnikom, predpisanim za NLB. Kot so sporočili iz NLB, pa izidi vseeno kažejo na potrebo po dokapitalizaciji.

Kot poudarjajo v NLB, so izidi skladni z razumevanjem profila tveganja in kapitalske pozicije s strani uprave in kažejo po eni strani na robustnost NLB na predpostavljene zunanje šoke, po drugi pa na že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost največje slovenske banke, merjeno s količnikom najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala.

"Četudi izidi testa niso pod mejno vrednostjo šestih odstotkov količnika Tier 1 kapitala, kažejo na potrebo po kapitalski okrepitvi NLB," poudarjajo v banki, kjer sta uprava in nadzorni svet ta teden sklenila, da bosta na prihajajoči skupščini lastnikom predlagala dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov.

Vlada pozdravila izid

Vlada RS priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, so zapisali v sporočilu za javnost. Pri komentiranju izida testa je pomembno razlikovati med izidi, pridobljenimi na podlagi različnih scenarijev. Izida na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitnih trenutnih kapitalskih potreb. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja, saj so morebitni negativni gospodarski dogodki v obremenitvenem testu oblikovani kot hipotetični scenariji in vključujejo ekstremne predpostavke, za katere obstaja majhna možnost, da se uresničijo, še menijo v vladi.

"Kljub navedenemu, se vlada zaradi zagotavljanja najvišje mere trdnosti in finančne stabilnosti, v skladu s pravili EU o državnih pomočeh, zavezuje zagotavljati kapitalsko ustreznost NLB, če zasebni kapital ne bi zadoščal“, so še zapisali v vladnem dokumentu.

Na ministrstvu za finance so zapisali, da so tak rezultat pričakovali in poudarili, da  "po dosedanjih zagotovilih centralne banke imamo v Sloveniji robusten bančni sistem, ki je odporen na posledice morebitnih neugodnih gibanj“, poudarjajo na finančnem ministrstvu.

Količnik temeljnega kapitala banke bi se po izidih testa – ob uresničitvi simuliranih šokov – do konca leta 2011 znižal za desetinko odstotne točke, torej s 7,5 odstotka v letu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se lahko do konca leta 2011 znižal za dodatne 1,1 odstotne točke – torej s 7,4 odstotka na 6,3 odstotka, ugotovitve testa povzema finančni minister Franci Križanič.

Tudi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je ocenil, da je bil rezultat stresnega testa za NLB "zelo pričakovan". Dokapitalizacija NLB je po njegovih besedah nujna, vendar je močno proti temu, da bi jo izvedla država. Najboljšo rešitev za NLB v tem trenutku vidi v pogovorih z najpomembnejšim zasebnim investitorjem banke, belgijsko KBC. "A če hočete dobiti zasebni kapital v NLB, se mora država umakniti," je ob tem poudaril.

Nevarnosti v NLB

Kot  so zapisali v danešnjem časniku Finance, največja nevarnost največji slovenski bančni skupini niso več finančni holdingi, kot so bili še lani, temveč komitenti oziroma dolžniki iz realnega sektorja.

Po neuradnih podatkih predstavljajo tveganja predvsem gradbeniki, Pivovarna Laško, posli na Balkanu, frankfurtska LHB, slabo upravljanje tveganj v skupini in omejeni viri, saj depoziti banke ne zadoščajo za financiranje posojilne aktivnosti NLB, zato je banka odvisna od medbančnih virov. Ti pa so v času krize dragi, na njihovo ceno pa vplivata tudi slab ugled NLB in slaba lastniška sestava banke.

'NLB potrebuje več sto milijonov evrov'

Predsednik uprave Božo Jašovič je pred dvema tednoma v DZ povedal, da NLB potrebuje več sto milijonov evrov svežega kapitala, saj v naslednjih letih zapade do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala, ki se po novem ne bo več štel kot najbolj kakovosten kapital. NLB na potrebo po dokapitalizaciji lastnike – največja sta država in belgijska skupina KBC – opozarja že od konca minulega leta. Vodstvo NLB je v sredo končno napovedalo, da bo septembra sklicalo skupščino delničarjev in jim predlagalo dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov.

Kot je v četrtek po seji vlade povedal premier Borut Pahor, bo po objavi stresnih testov laže razumeti prizadevanje NLB za dokapitalizacijo. O načinu dokapitalizacije in usodi državnega lastništva v banki pa bo po njegovem prepričanju potreben natančen strokovni premislek.

Današnje razkritje ugotovitev stresnih testov, ki naj bi pokazali, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi šoki, naj bi omogočilo preglednost v finančnem sektorju ter s tem okrepilo zaupanje vanj. Odločitev za objavo izidov so sprejeli voditelji EU na junijskem zasedanju, analitiki pa opozarjajo, da bo vaja uspešna le, če bodo kriteriji jasni in strogi ter bo izvedba čim bolj verodostojna.

Finančni ministri Unije so sicer nedavno obljubili, da bodo po objavi stresnih testov bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga EU, ranljivim bankam pomagali.