Je torej glavni izvor problema, kdo je kredite za menedžerske prevzeme odobril in ali so bili vsi postopki zakoniti? Ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika je namreč razjezila domnevna pomoč večinsko državne banke NLB Bavčarjevemu Istrabenzu. Po poročanju časnika Finance naj bi namreč NLB Istrabenzu odobrila odlog plačila kreditov za šest mesecev.
Znano pa je, da minister Lahovnik ne bi imel nič proti, če bi šlo podjetje Istrabenz, ki ga vodi Igor Bavčar, v stečaj. Lahovnik meni, da si Slovenija lahko privošči propad Istrabenza. "Če bo prišlo do stečaja, bodo nadzorniki in uprava morali prevzeti odgovornost za to, za posamezne družbe znotraj Istrabenza pa se bodo poiskali novi lastniki," je povedal Lahovnik v intervjuju za Finance. Po njegovem prepričanju bodo te družbe z novimi lastniki še naprej lahko uspešno delovale na trgu. Kot je dodal, njegovo mnenje podpira tudi predsednik vlade Borut Pahor. Lahovnik še dodaja, da država ne bi smela reševati podjetij, kjer je uprava z napačnimi naložbami povzročila slabo poslovno stanje.
Kot so zapisali na spletnem portalu Žurnal24, naj bi bil odlog plačil za Lahovnika dokaz, da NLB rešuje svojo slabo naložbo, pri čemer banka ni poskrbela niti za to, da bi ob odlogu odplačevanja posojila v Istrabenzu namestila svojega prokurista, ki bi skrbel za zavarovanje bančne naložbe v družbi. Lahovnika moti tudi to, da so v NLB po eni strani dovolili Istrabenzu odlog odplačevanja kreditov za šest mesecev, po drugi strani pa ima cela vrsta podjetnikov velike težave pri pridobivanju posojil za nove razvojne projekte. Pri tem je napovedal, da bo očitno potrebna revizija določenih poslov v državnih bankah.
Ljubljanska banka je le ena izmed upnic
Po pisanju časnika Finance naj bi bil celoten kredit Istrabenza vreden milijardo evrov. Posamezna banka lahko po pravilu o maksimalni izpostavljenosti da enemu subjektu (ali več povezanim subjektom) največ do 20 ali 25 odstotkov osnovnega kapitala, kar bi pri NLB pomenilo največ okoli 300.000 evrov. Tako ima Istrabenz kredite najete v več bankah. V Sloveniji tudi ni banke, ki bi lahko tako velike kredite dajala sama – banke take kredite dajejo v dogovoru z drugimi bankami. Tudi odlog plačil sprejmejo banke v dogovoru z drugimi upnicami. Tak odlog plačila pa sicer ni nič nenavadnega. Saj je banki bolje, da se plačevanje kreditov odloži, če presodi, da bo podjetje kasneje lahko odplačalo zneske, kot pa da bi bila zaradi morebitnega propada podjetja ogrožena glavnica. Banke najpogosteje odložijo odplačevanje kreditov, če je podjetje sredi nekega nedokončanega projekta.
Problem je, kdo je tako velik kredit sploh odobril
Pred letom in pol, ko je Bavčar dobil kredite, banke niso mogle oceniti, da bosta nastopili finančna in gospodarska kriza. Z odplačevanjem kreditov imajo sicer probleme mnoga podjetja. Nekaterim da finančno pomoč država v obliki injekcij, nekaterim pa banke odpisujejo ali pa jim odložijo odplačevanje kredita. Kot je znano, je naša vlada že povedala, da Istrabenzu ne misli pomagati. Lahovnik namreč meni, naj uprava "sama plača račun za svoje kosilo".
Osrednji problem raznih menedžerskih odkupov je pravzaprav to, da takih kreditov ne more dobiti vsakdo, zato se postavlja vprašanje, po kakšnih merilih so bili odobreni. So bili morebitni krediti dobljeni po prijateljskih in nezakonitih poteh? To bi pomenilo, da je državna banka pomagala določenim posameznikom izpeljati menedžerske odkupe, morda celo na škodo davkoplačevalcev. Ob raznih prodajah in prevzemih državne lastnine so vpleteni pogosto navajali, da je bolje, če ostanejo podjetja v slovenskih rokah. Danes pa se v tem smislu postavlja vprašanje, kakšna je razlika za zaposlene, če je podjetje ali v slovenskih ali v tujih rokah, še posebej ko se zaradi slabega poslovanja in raznih spletk znajde na robu propada.
Bavčar: Istrabenz nima negativnega kapitala
Istrabenz nima negativnega kapitala, prav tako ni nobenih drugih pogojev, ki bi narekovali izvedbo postopka prisilne poravnave ali stečaja, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave družbe Igor Bavčar. Informacije v medijih je označil za napačne. "Napačne informacije v medijih o tem, da ima holdinška družba Istrabenz negativni kapital, so posledica nepoznavanja dejanskega stanja družbe, kar pa ni in ne bi smel biti razlog za špekulacije o likvidaciji in stečaju podjetja kot tudi ne o konverziji dolgov," pravi. Odloga plačila kreditov pa tako v Istrabenzu kot v NLB ne komentirajo.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.