Kot pravijo na ministrstvu za finance, je cilj predlaganega zakona, da bi potrošnikom omogočili plačevanje z različnimi plačilnimi sredstvi, ne le z gotovino. Dodajajo, da s tem sledijo tudi trendom na področju digitalnega razvoja.
Zakon bi tako po predlogu ministrstva določal, da se za elektronska plačilna sredstva štejejo negotovinska plačila, kot so plačilne kartice (debetne kartice, kreditne kartice, kartice z odloženim plačilom in predplačniške kartice v fizični ali v digitalni obliki), kreditna plačila, takojšnja kreditna plačila, direktne obremenitve in elektronski denar.
Ponudniki blaga in storitev bi lahko uvedli tudi takojšnje plačilo, denimo plačilo s storitvijo Flik, naštevajo v sporočilu za javnost.
Omenjena negotovinska plačila so opredeljena v zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemi, dodajajo.
Razen za manjše ponudnike in tiste brez interneta
Obveznost sprejemanja vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva bi po predlogu ministrstva veljala tako za fizična kot spletna prodajna mesta. Pri tem bi morali ponudniki za prodano blago, opravljeno storitev ali dobavljeno digitalno vsebino potrošnika o možnosti plačila z elektronskim plačilnim sredstvom jasno in nedvoumno informirati.
Predlog ministrstva predvideva tudi nekatere izjeme od zagotavljanja te obveznosti, zato da bi bila uvedba nove rešitve čim bolj enostavna. Elektronskih plačil tako med drugim ne bi bilo treba omogočati ponudnikom blaga in storitev s prihodki do 10.000 evrov letno ter ponudnikom brez dostopa do internetne povezave.
Predvideno je tudi enoletno prehodno obdobje za ustrezen prehod ponudnikov na novo ureditev.
Na omenjenem ministrstvu pravijo, da je komentarje na predlog zakona, ki je objavljen na portalu eDemokracija, mogoče oddati do 6. decembra. Zatrjujejo, da bo opravljeno bo tudi medresorsko usklajevanje.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.