'Ni, da ni'

Slovenske oblasti so lani zasegle več kot 22 milijonov najrazličnejših ponarejenih izdelkov, ki so bili namenjeni tržišču Evropske unije. Zasežena količina blaga postavlja Slovenijo na tretje mesto v EU, kjer sta največ ponaredkov lani zasegli Nemčija ter Grčija, je ob predstavitvi statistike zaseženih predmetov v letu 2006 poudarila Evropska komisija. Večina zaseženega blaga je v Slovenijo prišla preko pristanišča Koper, carina pa je zasegla predvsem cigarete, perutnino in športne copate.

Evropska komisija je tudi posebej izpostavila dobro sodelovanje s slovensko carino v boju proti ponaredkom, ki v EU prihajajo iz tretjih držav. Oblasti so lani v EU zabeležile kar 234-odstotno rast pri ponaredkih v primerjavi z letom 2005, kar predstavlja okoli 250 milijonov zaseženih izdelkov. Največ (86 odstotkov) lani zaseženega blaga je prišlo s Kitajske.

Več kot polovica zaseženega blaga je bilo cigaret, sledijo oblačila, CD-ji in DVD-ji in elektronski izdelki, predvsem mobiteli. Takoj za tem so na lestvici relativno nevarni proizvodi - farmacevtski izdelki, kjer EU v primerjavi z letom poprej beleži kar 384-odstotno rast ponaredkov. Med tabletami je veliko ponarejene viagre, "zdravil" proti debelosti in osteoporozi, odkrili so celo ponarejen aspirin.

Cariniki so zasegli tudi več kot dva milijona nevarnih igrač, veliko najrazličnejših kozmetičnih proizvodov, hrane in pijače, ur in nakita ter računalnikov in druge opreme. Na trg EU je prišel tudi ponarejeni šampanjec iz Etiopije, kar pomeni, da lahko države računajo na praktično kakršni koli ponaredek, ki si ga lahko zamislijo. Pri ponarejeni hrani in pijači ter farmacevtskih izdelkih pa je treba biti zelo previden, opozarja Bruselj.

V glavnem ponaredki s Kitajske

Največ lani zaseženega blaga, kar 80 odstotkov, je prišlo s Kitajske. Sledita Malezija (štiri odstotki), Združeni arabski emirati (dva odstotka) ter Indija, Alžirija, Hong Kong, Egipt, Turčija. V Bruslju pravijo, da ponaredki tako prihajajo predvsem iz Azije in sosednjih držav.

Dobra polovica (54 odstotkov) lani zaseženega blaga je prišla na ozemlje unije preko zračnega prometa. Na drugem mestu je pošta (23 odstotkov), kar naj bi bila predvsem posledica naročanja blaga preko interneta. Predvsem veliko zdravil in tablet se naroči preko spleta, poudarjajo strokovnjaki v Bruslju. Po cestah so v EU pripeljali okoli 11 odstotkov ponaredkov, po morju pa okoli sedem odstotkov.