
Vozniki in podjetja so lani klecali pod visokimi cenami goriva. Medtem je naftnim družbam vse teklo kot po maslu: samo pet največjih zahodnih multinacionalk – Exxon, Shell, Chevron, Total in BP – je po zadnjih bilancah zaslužilo rekordnih 180 milijard evrov.
To spet odpira vprašanje neupravičenih presežnih dobičkov. Britanska organizacija Global Witness je določila povprečje dobička od leta 2018 do leta 2021 in nato dodala 20-odstotni dodatek kot blažilnik. Rezultat: pet multinacionalk je skupaj ustvarilo neverjetnih 124 milijard evrov presežnega dobička, poroča krone.at. Ameriški velikan ExxonMobil je na primer nenadoma zaslužil okoli 51 milijard evrov namesto povprečnih slabih deset.
Naftni industriji je koristilo več dejavnikov. Svetovno gospodarstvo je po koronskem obdobju dvignilo povpraševanje po nafti in plinu na nepričakovano visoko raven. Ob tem pa je zaradi vojne v Ukrajini predvsem v Evropi prišlo do izpada ruskih dobav.
Hkrati so naftni giganti najbrž želeli še nekoliko nadoknaditi pretekle izgube. Padec povpraševanja in cen leta 2020 je pomenil, da so podjetja malo vlagala v proizvodnjo in celo zapirala dražje obrate. Takrat je naftna industrija pridelala celo milijardne izgube.
A na krilih novih dobičkov naftne družbe spet vse bolj širijo proizvodnjo in svojim lastnikom izplačujejo visoke dividende. O kakšni delitvi bremena energetske krize s potrošniki ni niti govora. Poznavalci pa se strinjajo – to se ne bo spremenilo.
Kritike pa pri vsem skupaj moti pasivnost držav, da se postavijo po robu vsem, ki so si v zadnjem obdobju polnili žepe na račun dragih energentov, medtem ko je marsikatero gospodinjstvo in podjetje komaj plačalo račune.
Bilo je nekaj osamljenih pozivov k višjim davkom, a večjega razburjenja ni. Tako tudi ni pritiska javnosti na evropske odločevalce. Kot opozarjajo pri krone.at, Američani denimo plačujejo bistveno manj za gorivo kot mi v Evropi. Gospodarstvo pa je globalno in dragi energenti delajo evropsko ter slovensko gospodarstvo manj konkurenčno. Brez ukrepov bo tako konkurenca izkrivljena v škodo evropskih podjetij.
Ob dobičke naftnih gigantov se je pred dnevi obregnil tudi ameriški predsednik Joe Biden. "Morda ste opazili, da so naftna podjetja pravkar poročala o rekordnih dobičkih. Lani so sredi svetovne energetske krize zaslužili 180 milijard evrov. To je nezaslišano."
Biden je dejal, da so ameriške naftne družbe vložile premalo tega dobička, da bi povečale domačo proizvodnjo in tako ohranile cene energije. "Namesto tega so te rekordne dobičke uporabili za odkup lastnih delnic, s čimer so nagradili svoje izvršne direktorje in delničarje."
Biden je predlagal štirikratno zvišanje davka na odkupe delnic podjetij, da bi spodbudil dolgoročne naložbe, pri čemer je vztrajal, da bodo veliki še vedno ustvarili precejšen dobiček.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International, pa je ogromne dobičke naftnih družb opisala kot očitno neupravičene in katastrofalne, poroča CNBC.
"Milijarde, ki jih ustvarijo te naftne korporacije, morajo biti ustrezno obdavčene, da se lahko vlade učinkovito spopadejo z naraščajočimi življenjskimi stroški za najbolj ranljivo prebivalstvo in bolje zaščitijo človekove pravice," je dejala.

In kaj imajo v svoj zagovor povedati naftna podjetja? Naraščajoče dobičke skušajo braniti tako, da se sklicujejo na pomen energetske varnosti pri prehodu na obnovljive vire energije in trdijo, da bi višji davki lahko odvrnili naložbe.
"Davki so stvar, o kateri odločajo vlade. Seveda se vključujemo in zagotavljamo perspektive in ključna perspektiva, ki jo poskušamo zagotoviti, je kontekst okoli dejstva, da podjetja, kot so naša, ki morajo vložiti več milijard za podporo energetskemu prehodu, potrebujejo varno in stabilno naložbeno ozračje," pravi izvršni direktor Shella Wael Sawan. Pri čemer je pozabil povedati, da velik del zaslužka ne bo šel za naložbe, ampak v žepe delničarjev, ki zagotovo ne bi obubožali tudi z veliko nižjimi prihodki.
"Na primer, davki na nepričakovane dobičke ali omejitve cen preprosto spodkopavajo zaupanje v stabilnost naložbe, zato me skrbijo nekatere poteze," je še nadaljeval. Tudi izvršni direktor Saudi Aramca, največjega energetskega podjetja na svetu, je opozoril na nevarnost pritiska na naftna podjetja z višjimi davki.
Nekoliko drugačnega mnenja je nekdanji generalni direktor BP John Browne, ki je dejal, da je prav, da vlade obdavčijo nepričakovane dobičke – pod pogojem, da so davki pravilno oblikovani.
Da ljudje niso slepi in lahko vidijo pohlep, pa pravi Sana Yusuf, borka podnebne kampanje pri Friends of the Earth. "Pravično obdavčenje njihovega presežnega dobička bi lahko pomagalo pri financiranju vsedržavnega programa za obnovljivo energijo, ki bi znižal račune, ohranil domove tople in zmanjšal škodljive emisije ogljika," pravi.
Številni so tudi kritični do izgovora, da naftna podjetja dobičke potrebujejo za naložbe. Kot pravijo, ne potrebujemo razcveta naložb v naftni indistriji. Mark van Baal, ustanovitelj Follow This, je za CNBC dejal, da ne bomo dosegli podnebnih ciljev, če večina naložb ostane vezanih na fosilna goriva oziroma se namerava njihov obseg še povečati.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.