New York Times se klanja slovenskim vinarjem

Ameriški New York Times je objavil reportažo s pokušine slovenskih vin in ocenil, da nobena izmed držav, ki so bile nekdaj za železno zaveso, ni storila takega napredka v oživitvi vinske kulture kot Slovenija.

Erič Asimov opisuje slovenska vinorodna območja in veliko prostora nameni predvsem goriškemu območju in Goriškim Brdom, "zemlji, na kateri so se borili stoletja", zaradi česar je "zavezanost zemlji verjetno vcepljena v ljudi". "Kljub političnim in družbenim pretresom pa so bila vina stalnica," opisuje.

Pojasnjuje, da so vina iz Brd precej podobna tistim z italijanske strani meje, na katero zdaj spominjajo le še prazne stražarnice. Vina so podobna tistim iz Furlanije – Julijske krajine, "čeprav so tudi povsem slovenska".

"Ob Primorski se vinska industrija razvija tudi v Podravju na severovzhodnem koncu države in v Posavju na jugovzhodu. Vina so tam drugačna od tistih na zahodu, večinoma so narejena iz drugih sort grozdja in z drugačnim slogom. V Sloveniji delajo veliko rdečih vin, a je bela precej lažje najti," je opisal Asimov.

Slovenska vina je s kolegico spoznaval na pokušini približno 20 primerov belih vin v štirih newyorških restavracijah. "Kot je običajno pri tovrstnih pokušinah, sva pričakovala nabor različnih slogov in vrst vina in nisva bila razočarana. Nekatera so bila bistro moderna, ne toliko drugačna od množičnih italijanskih vin. Druga pa so bila povsem drugačna, v slogu Brd," je opisal izbor.

Med štiri najboljša je uvrstil vina, izdelana po starinski tehniki, ki je bolj značilna za rdeča vina. Navdušil se je predvsem nad manevriranimi vini, ki jih še nekaj časa pustijo na grozdnih lupinah, kar da vinu posebno teksturo in značilno barvo rošenja ali jantarja.

Tovrstna "oranžna vina" pridobivajo priljubljenost in so všeč tudi Asimovu, čeprav, kot opozarja, je tudi tu kot povsod drugod mogoče najti dobre in slabe primerke.

Vina, ki so ga najbolj prepričala

Za najboljšo izbiro je predlagal Kabajevo Amforo, letnik 2006, mešanico rebule, tokaja in malvazije, ki nastaja v glinenih amforah. "Bogato, jantarno, s prijetno in kompleksno teksturo," je opisal.

Tudi na drugo mesto se je uvrstil Kabaj z "malo bolj konvencionalnim" vinom Sivi, letnik 2009. Ta manevrirani sivi pinot se mu je "z večplastnimi, nekoliko medenimi mineralnimi okusi še vedno zdel eksotičen".

Sledila so vina Movie, "superzvezdniškega proizvajalca v Brdih". Na tretje mesto je uvrstil vino Veliko, letnik 2007, mešanico rebule, sauvignona in sivega pinota, na četrto pa rebulo iz leta 2008.

Navdušila ga je tudi rebula Lunar 2008, prav tako v lasti Movie, "popolnoma drugačno, zelo nenavadno, naravno, oranžno vino, brez žveplovega dioksida, ki se ga običajno uporablja kot konzervans, fermentirano v hrastovih sodih in nato ustekleničeno nefiltrirano". "Bilo je kompleksno in sadno, s kančkom živahnosti," je še zapisal.