Fiskalni svet: V proračunu precejšnji prostor za neupravičeno porabo

Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2022 znašal 1394 milijonov evrov, kar je predvsem zaradi nižjih covidnih odhodkov precej manj kot v letu 2021 (3.080 milijonov evrov). Primanjkljaj je bil skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta precej nižji, kot je bilo predvideno z rebalansom (za 646 milijonov evrov). "To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo," je zapisal fiskalni svet. 

'S sprejetim proračunom za leto 2023 je predvideno občutno poslabšanje'

Dodali so, da je bil državni proračun v letu 2022 brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje praktično izravnan (-60 milijonov evrov). S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje. T. i. očiščeni primanjkljaj naj bi znašal okoli -1,5 milijarde evrov, kar bi bilo podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov.

V poročilu so zapisali, da so odhodki za covidne ukrepe lani znašali 864 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije pa 5656 milijonov evrov. Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu (144 milijonov evrov), ki v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo državni proračun bremenili tudi v prihodnje.

Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470 milijonov evrov, skupaj vsi ukrepi okoli 740 milijonov evrov. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 milijarde evrov, poroča Fiskalni svet.

'Letošnja rast odhodkov državnega proračuna najvišja doslej'

Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos 18,5-odstotna. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast doslej, še poroča svet. 

Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno Fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po oceni Fiskalnega sveta ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti. "Glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir, bo treba v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja," so sklenili.