Grška vlada se je z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) dogovorila glede dodatnih varčevalnih in drugih gospodarskih ukrepov. Slednje namreč zahtevata EU in IMF kot predpogoj, da bi Grčija lahko dobila milijarde evrov pomoči za rešitev potapljajočega se gospodarstva.
Finančni ministri držav v območju evra so se danes v Bruslju dogovorili za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih, je naznanil šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Države v območju evra bodo prispevale 80 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad pa preostalo. Vrh evroskupine bo 7. maja.
Prva posojila bodo na voljo pred 19. majem, ko zapade izdaja desetletnih grških obveznic v višini skoraj devetih milijard evrov, izhaja iz izjave, ki jo je danes sprejela evroskupina.
Grki se bodo morali žrtvovati
Dogovor je danes ob začetku izredne seje grške vlade potrdil grški premier George Papandreou. "Naredil bom vse, da država ne bi bankrotirala," je ob začetku seje zatrdil Papandreu in dodal, da se bodo Grki morali žrtvovati, da bi preprečili katastrofo. "Pred nami so težka leta," je bil odkrit, obenem pa je obljubil, da bo storil vse, da bi zaščitil najšibkejše člane družbe. Napovedal je še, da se bo boril, da bi se Grčija spremenila. "Uspelo nam bo," je poudaril Papandreu.
Oster odziv sidikatov
Glavni grški sindikati so že napovedali ostre odzive in splošno stavko za sredo. "Na ostre ukrepe bomo ostro odgovorili," so sporočili iz sindikalnega združenja GSEE. "Izgubili bomo skoraj 30 odstotkov naših dohodkov in tega ne moremo sprejeti," je v odzivu na načrte vlade dejal predsednik sindikata javnih uslužbencev ADEDY Spiros Papaspiros. Pozval je tudi k 24-urni stavki javnih uslužbencev v sredo, vmes pa naj bi se sestalo tudi vodstvo sindikata.
V največjem grškem sindikalnem združenju GSEE, ki združuje predvsem zasebni sektor, so prav tako napovedali, da bodo v sredo stavkali proti predlaganim ukrepom. "To so najbolj ostri in najbolj nepošteni ukrepi, kar jih je kdaj bilo. Zato bodo naši odzivi odločni in dinamični. Ne morete vedno pričakovati, da bodo delavci plačevali zaradi propadlih politik," je dejal tiskovni predstavnik združenja Statis Anestis. Obenem pa je Anestis pozval tudi EU k večji zaščiti delavskih pravic.
Na robu vojne
50-letni lastnik kioska je poudaril, da politika ni predvidela prihajajočega cunamija, poleg tega jih pred tem niso zaščitili. Meni, da se jim bodo zoperstavili in odšli na ceste. Ti ukrepi po njegovem mnenju ubijajo ljudi. "Smo na robu vojne. Med tistimi, ki so neposredno prizadeti, in tistimi, ki niso, med revnimi in bogatimi. Če ne bodo prijeli tatove, ne bomo nikoli premagali krize,“ je še dejal.
"Svojim vnukom ne kupujem daril. Moji prijatelji mi dajejo obleke. Strah me je, da mladi ljudje nimajo upanja in da bodo odšli na ceste. Krvavo bo,“ je dejal 60-letni upokojenec.
Komisija priporočila sprožitev mehanizma
Po tem je Evropska komisija danes že priporočila sprožitev mehanizma finančne pomoči Grčiji, ki naj bi bil ključen za ohranitev stabilnosti območja evra.
"Komisija meni, da so pogoji za pozitiven odziv na prošnjo grške vlade izpolnjeni in priporoča sprožitev usklajenega evropskega mehanizma v podporo Grčiji na podlagi dogovorjenega večletnega programa," je izjavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Boleča prilagoditev
Gre za bolečo prilagoditev, ki bo prizadela predvsem doslej zaščiten javni sektor. Ta je v Grčiji prenapihnjen in neučinkovit. Tudi ostale Grke najverjetneje čakajo leta stroge discipline, če se želijo izogniti uničujoči dolžniški krizi in gospodarski depresiji.
Finančni minister George Papakonstantinu je podrobnosti dogovora javnosti predstavil takoj po koncu izredne seje vlade. Kot je pojasnil, bo morala Grčija v skladu z dogovorom v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj pa bo morala do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke.
Državnim uslužbencem in upokojencem bodo ukinili 13. in 14. plačo oz. pokojnino. Bodo pa vsi zaposleni, tako v državnem kot v zasebnem sektorju, ki na mesec ne zaslužijo več kot 3000 evrov bruto, dobili 500 evrov za božič ter po 250 za veliko noč in počitnice. Tudi upokojenci, ki imajo manj kot 2500 evrov pokojnine, bodo dobili 400 evrov za božič ter po 200 evrov za veliko noč in počitnice.
"Zdaj ni časa misliti na politične stroške," je dejal Papakonstantinu in obljubil, da bodo oblasti storile vse, da bi državo znova spravili na pravo pot.
Tudi višji davki
Davi sklenjeni dogovor predvideva tudi zvišanje davkov. Davek na dodano vrednost naj bi tako zvišali z 21 na 23 odstotkov, kar bo drugo zvišanje tega davka v letošnjem letu. Za deset odstotkov pa naj bi zvišali tudi davek na tobak, alkohol in gorivo. Zvišali naj bi še davke na luksuzne nepremičnine, bazene in luksuzne avtomobile. Povečali naj bi tudi davek od iger na srečo.
Dogovor še predvideva, da bodo Evropska komisija, IMF in Evropska centralna banka (ECB) vsake tri mesece preverjali, kako Atene izpolnjujejo svoje obveznosti. Prav zaradi načrtovanih reform in ukrepov so v soboto v več grških mestih potekali protesti, na katerih je prišlo tudi do več nasilnih izgredov.
Tudi sindikati v luči novih drastičnih varčevalnih ukrepov, ki bodo izrazito prizadeli standard Grkov, že pozivajo k uporu. Če je vlada v Atenah na začetku še uživala večinsko podporo ljudi pri njenih prizadevanjih, sedaj kar polovica vprašanih v nedavni raziskavi napoveduje, da bo šla v primeru še večjega zategovanja pasu na ulice. Prevladuje namreč mnenje, da navadni državljani ne bi smeli plačevati za odpravljanje posledic krize.
Evroskupina naj bi Grčiji v skladu z dogovorom v prvem letu zagotovila do 30 milijard evrov posojil, IMF pa od 15 do 25 milijard evrov. Skupno naj bi Grčija po nekaterih ocenah v prihodnjih treh letih potrebovala od 100 do 120 milijard evrov posojil, poleg tega pa naj bi bilo še 20 milijard potrebnih za stabilizacijo grškega bančnega sistema.
Načelni dogovor o sprožitvi mehanizma finančne pomoči Grčiji naj bi danes na izrednem zasedanju v Bruslju sprejeli finančni ministri držav evro skupine, med njimi minister Franc Križanič, potrdil pa naj bi ga vrh evroskupine 7. ali 10. maja.
Kronični neplačniki davkov
Grčija naj bi letno izgubljala kar za 30 milijard dolarjev (okoli 20 milijard evrov) zaradi davčnih utaj, kaže neka študija, ki jo danes objavlja New York Times. Zagotovitev večje discipline pri plačevanju davkov bi morala biti zato ključna za Grčijo, če se želi izkopati iz finančnih težav.
Kot navaja ameriški časnik, se bogastvo Grkov kaže vse povsod, le v davčnih napovedih ne. Tako je na primer iz predmestja na severu Aten, ki se bohoti z velikimi in bogatimi vilami, le 324 prebivalcev v davčni napovedi odkljukalo, da imajo doma bazen. Davčni inšpektorji pa so nato s pomočjo satelitskih slik prišli do bistveno večje številke – 16.974 bazenov.
Izmikanje davkom je pravzaprav način življenja v Grčiji in je igralo pomembno vlogo v sedanji dolžniški krizi Grčije. Tudi zato je boj proti utajam davkov in povečanje davka na luksuzne dobrine, kamor na primer spadajo bazeni, ena ključnih točk reformnih ukrepov grške vlade.
Po več različnih študijah naj bi bil grški proračun zaradi tovrstnega izogibanja davkov oškodovan za najmanj 20 milijard evrov letno. Glede na celotni ocenjeni dolg v višini 120 milijard evrov bi torej več pobranih davkov lahko pomembno zmanjšalo grško dolžniško krizo. Toda kot ugotavlja New York Times, Grkom ne bo lahko, saj bodo morali krepko spremeniti način življenja. Izogibanje plačevanju davkov je namreč le del širše kulture podkupovanja in korupcije, ki se je zažrla v vse pore grške družbe.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.