Dan pred predvidenim sklepom petdnevne ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Dohi med udeleženci iz 144 držav sveta vlada previden optimizem. Preboja pri spornih vprašanjih glede kmetijskih subvencij v državah EU ter sprostitve patentnih zaščit glede proizvodnje zdravil, ki jih potrebujejo predvsem manj razvite države, predstavniki največjih gospodarskih blokov sveta še niso dosegli.
Kot je poročala nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na vire blizu EU, naj bi bili še najbližje pri vprašanju zaščite intelektualnih pravic pri proizvodnji zdravil. Na pogajalski mizi je kompromisni predlog mehiškega gospodarskega ministra Luisa Ernesta Derbeza, ki naj bi ga danes najprej obravnavali v krogu držav EU, kasneje pa še 30 drugih držav. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sta se ZDA in Švica že približali dogovoru z državami v razvoju, med katerimi predvsem Brazilija in Indija, obe veliki generični proizvajalki zdravil, zahtevata sprostitev patentov za proizvodnjo zdravil za aids, malarijo in druge bolezni, ki pestijo revne države.
Trši oreh pa bodo očitno pogajanja o kmetijskih subvencijah. EU naj bi namreč še naprej nasprotovala osnutku predloga, po katerem naj bi postopno ukinili izvozne subvencije za kmetijske izdelke, za kar se zavzemajo ZDA in še nekatere druge države.
Ministrski vrh WTO v katarski Dohi naj bi prinesel nove premike v smeri liberalizacije svetovne trgovine, za kar se zavzemajo predvsem bogatejše države. Kot poudarjajo, bi nov krog pogajanj o nadaljnji liberalizaciji spodbudil gospodarsko rast. Nasprotno pa revnejše države med drugim zahtevajo sprostitev trgov razvitejših držav za njihove tekstilne in kmetijske izdelke.
Kot je dejal tiskovni predstavnik WTO Keith Rockwell, glede kmetijstva, dostopa do življenjsko pomembnih zdravil ter uvedbe okoljevarstvenih in socialnih standardov še naprej obstajajo velike razlike med velikimi gospodarskimi bloki. Dodal je, da ni zagotovo, da bodo članice WTO na tokratni konferenci uspele premostiti te razlike. Delegacije nekaterih držav pa domnevajo, da se srečanje predstavnikov 142 članic organizacije v Dohi zaradi nesoglasij ne bo končalo v torek, kot je bilo sprva predvideno, temveč v sredo. Cilj trgovinsko najmočnejših ZDA, Kanade, Evropske unije, Japonske in Kitajske je začeti nov krog pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, kar bi zaustavilo upočasnjevanje svetovne gospodarske rasti. Najbolj odločno nov krog zavračajo države v razvoju, med katerimi je najglasnejša Indija.
Kitajska nova članica WTO
Na konferenci trgovinskih ministrov držav članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v katarski Dohi, na kateri sodeluje tudi slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Petrin, so v soboto v članstvo po petnajstih letih pogajanj sprejeli Kitajsko, deveto svetovno gospodarsko velesilo. Uradna, 143. članica WTO bo Kitajska sicer postala trideset dni zatem, ko bo sporazum o članstvu ratificiral še kitajski parlament. Enako bo tudi s Tajvanom, ki je bil v WTO sprejet v nedeljo kot 144. država članica. Sicer so udeleženci iz 142 držav članic na konferenci v Dohi govorili tudi o nekaterih spornih vprašanjih, med njimi o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine, kmetijstvu, protidumpinških ukrepih, dostopu do življenjsko pomembnih zdravil ter uvedbi okoljevarstvenih in socialnih standardov. Po napovedih obstaja možnost, da zaradi precejšnjih razlik med velikimi gospodarskimi bloki na tokratni konferenci, ki naj bi potekala do torka oziroma zaradi nesoglasij morda do srede, ne bodo dosegli poenotenja stališč. Pridružitev Kitajske v WTO kot najštevilčnejše svetovne države so generalni direktor WTO Mike Moore in številni državniki pozdravili kot "zgodovinski dogodek" in "velik korak k doseganju univerzalnih razsežnosti trgovinske organizacije". Postopna pridružitev Kitajske WTO bo svetovnemu gospodarstvu odprla 1,3 milijarde veliko kitajsko tržišče, medtem ko bodo konkurenčni kitajski izdelki lahko lažje prodrli na svetovna tržišča. Kitajska je začela postopek pridružitve k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (GATT), predhodnici WTO, že leta 1986, vendar se je ta zavlekel, med drugim zaradi strahu, da bi lahko cenena kitajska delovna sila ogrozila konkurenco. Formalni dogovor o vstopu države v organizacijo pa so sklenili sredi septembra letos.
