Mobilne spletne banke ali tudi neobanke, ki se vse hitreje prebijajo na evropskem finančnem trgu, bi lahko do leta 2023 dosegle 85 milijonov uporabnikov v Evropi. Gre za banke, ki delujejo izključno preko mobilne aplikacije, v osmih letih obstoja pa so v Evropi pridobile že več kot 15 milijonov komitentov. Najbolj znane so N26, Revolut, Monese, Monzo, Tandem, Atom bank, Ferratum.

V Sloveniji za zdaj po podatkih Finančne uprave RS (Furs) delujeta banki Revolut in N26, ki imata vsaka po nekaj deset tisoč komitentov, kot pa so nam v odgovoru na naša vprašanja sporočili iz drugih neobank, tudi nekatere druge v prihodnjih letih načrtujejo vstop na slovenskih trg.
Na Fursu prijavljen le vsak deseti račun Revoluta in N26
Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Revoluta, imajo v Sloveniji 40.000 uporabnikov. Glede na Fursove podatke so imeli Slovenci konec junija prijavljenih 3.521 računov Revoluta, kar je torej slaba desetina. Za N26, ki podatkov o računih v Sloveniji ni razkril, imajo na Fursu prijavljenih 9.512 računov.
Na Fursu so sicer v zadnjem letu zaznali hitro naraščanje prijave računov tujih spletnih bank.
Fizična oseba, ki odpre plačilni račun v tujini, mora Fursu ta račun prijaviti v osmih dneh od odprtja. Plačilnih računov, ki so odprti v Sloveniji, ni treba prijaviti, ker jih Furs pridobiva po uradni dolžnosti.
Vsem zavezancem, ki še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini, Furs svetuje, da to storijo čim prej. Če bodo zavezanci račune prijavili sami, še preden bo do podatka o njihovem plačilnem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
"Spletnih storitev mobilnih bank ni treba prijavljati, dokler imajo vlogo elektronske denarnice. Če ponudniki te spletne storitve nadgradijo tako, da računi prevzamejo funkcijo plačilnega računa s personalizirano številko (npr. IBAN), na katerega se imetniku lahko nakazujejo prejemki (npr. plača), je tak račun treba prijaviti," pojasnjujejo na Fursu.
Če takega račun ne prijavite, vam grozi globa od 200 do 1.200 evrov. Če ste fizična oseba, ki opravlja dejavnost, je predvidena kazen od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 evrov. To je sicer le globa za neprijavo, če pa so nastale še druge nepravilnosti, npr. neprijavljene obresti, so zagrožene dodatne globe. "Odvisno torej od konkretnega primera," dodajajo na Fursu.
Odziv zavezancev, s katerimi so vzpostavili stik, 84-odstoten
V okviru mednarodne izmenjave podatkov Furs prejema podatke o vseh finančnih računih, ki jih imajo rezidenti Slovenije odprte v tujini. Te podatke preverijo in "nedvoumno identificirajo" za vsakega zavezanca posebej in jih primerjajo s podatki iz davčnih evidenc.

"Zavezancem, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo v tujini odprte račune, ki niso vpisani v davčni register, smo poslali poziv, da sporočijo podatke o računih v tujini. Namen je bil z zavezancem razčistiti in uskladiti pridobljene podatke. Na tak način smo vzpostavili kontakt z več kot 12.000 zavezanci, odziv pa je bil več kot 84-odstoten," so zapisali na Fursu.
Pa je naš denar na računih neobank varen?
Kot nam je odgovoril strokovnjak za spletno varnost Tadej Hren, na SI-CERT v zvezi z mobilnimi bankami še niso obravnavali nobenega incidenta.
"Načelno lahko rečemo, da so mobilne banke razmeroma varne. Seveda pa morajo uporabniki sami poskrbeti za varnost naprave, na kateri uporabljajo mobilno banko. V osnovi to pomeni, da imajo nastavljeno zaklepanje zaslona vsaj s PIN-kodo in da ne nameščajo nepreverjenih aplikacij iz neuradnih trgovin. Te namreč lahko vsebujejo tudi zlonamerne funkcionalnosti, kamor spadajo zajemanje zaslona in spreminjanje podatkov ter tudi prestrezanje SMS-sporočil, s katerimi se izvaja dodatna avtentikacija," pojasnjuje Hren.
ZPS: Ugodnejše storitve prepričajo nekatere potrošnike
Na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) se v zvezi s poslovanjem tujih spletnih bank obračajo predvsem tisti, ki jih že uporabljajo. "V preteklosti so imeli težave z nakazili plače ali socialnih prejemkov. Vprašanja se nanašajo tudi na stroške dvigov s karticami, pretvorbami valut ipd.," pojasnjujejo na ZPS.
Največji neobanki N26 in Revolut sta z osnovnim računom brezplačni, kar je po mnenju ZPS "tudi glavni razlog, da potrošniki razmišljajo o tej možnosti in jo nekateri tudi izkoristijo. Ugodnejša ali celo brezplačna so tudi plačila ter nakazila in določeno število dvigov gotovine na bankomatu."
Kakšne so nevšečnosti in tveganja pri računih na neobankah
"Spletne banke nimajo fizičnih poslovalnic, zato tudi ko nastanejo težave, jih ne morete osebno reševati pri njih. Identifikacija, odprtje računa, nakazila, vse poteka izključno po spletu," opozarjajo na ZPS. "To pomeni, da je v primeru težav treba uporabiti forume za uporabnike in samostojno poiskati odgovore in rešitve, na voljo so tudi preko elektronske pošte ali pogovora v živo preko tipkovnice, a ne osebno v živo in ne po telefonu. Za tiste, ki se znajdejo na spletu, to ni težava, za ostale pa je lahko precej stresno."
Tveganja so povezana predvsem z varnostjo: "Naš telefon postane naša denarnica in še več. Spletne banke seveda uporabljajo visok nivo zaščite, ki pa nikoli ni in ne more biti 100-odstoten. Zgodi se lahko množičen vdor, posameznik lahko izgubi telefon ipd. To ni razlog, da take banke ne bi uporabljali, je pa razlog, da smo pazljivi in upoštevamo vsa varnostna navodila."
Na ZPS še opozarjajo, da so računi lahko 'diskriminirani', na primer, da delodajalci ne želijo nakazati plače na tuj račun. "To je sicer prepovedano, a se je v praksi dogajalo," še dodajajo na ZPS.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.