Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je včeraj pred začetkom dvodnevnega zaslišanja v ameriškem kongresu ocenil, da bodo verjetno potrebni dodatni dvigi obrestnih mer za ukrotitev visoke inflacije. Fed prejšnji teden sicer ni spreminjal ključne obrestne mere, potem ko jo je v zadnjih 15 mesecih zvišal desetkrat zapored.
"Skoraj vsi člani odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) pričakujejo, da bo primerno, da se obrestne mere še nekoliko dvignejo do konca leta," je Powell dejal v govoru, pripravljenem za zaslišanje pred odborom predstavniškega doma za finančne storitve. Osrednja obrestna mera po zadnji odločitvi FOMC ostaja na ravni med 5,00 in 5,25 odstotka.
Fed je objavil tudi posodobljene gospodarske napovedi, ki nakazujejo, da bo morda letos potrebno zvišanje obrestne mere še za pol odstotne točke. Na podlagi vprašanj članov odbora za finance predstavniškega doma je Powell pojasnil, da bo najverjetneje najbolj smiselno upočasniti tempo višanja obrestnih mer, višina obrestnih mer pa da je ločeno vprašanje od tempa višanja.
Glede bančnega sistema je zagotovil, da je trden, kljub nedavnim težavam nekaterih bank. "Težave Silicon Valley Bank, Signature Bank in First Republic Bank so deloma posledica težav z likvidnostjo. Regulacija likvidnosti ni bila dovolj trdna," je dejal.
Vendar pa bo Fed šele ocenil, do kakšne mere je morda treba povečati likvidnostne rezerve. "Fed mora paziti, da ostra pravila ne bodo škodovala manjšim bankam," je dejal Powell.
Inflacija se je od sredine lanskega leta umirila, vendar pa inflacijski pritiski ostajajo močni, proces znižanja inflacije na dva odstotka letno pa bo trajal še nekaj časa. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva, je bila maja na letni ravni 5,3-odstotna.
Zaradi inflacije v dvig britanska, norveška in švicarska centralna banka
Čeprav Fed ključne obrestne mere v preteklem tednu ni spreminjala, se je za dvig odločilo več evropskih bank, in sicer zaradi inflacije, ki "je bila večja od pričakovanj".
Britanska centralna banka Bank of England je danes ključno obrestno mero zvišala za 0,5 odstotne točke na pet odstotkov, kar je nova najvišja raven v skoraj 15 letih, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za trinajsti zaporedni dvig ključne obrestne mere. Ekonomisti so pričakovali manjši dvig, in sicer za 0,25 odstotne točke. "Gospodarstvu gre bolje od pričakovanj, vendar je inflacija še vedno previsoka in s tem se moramo spopasti," je ob dvigu dejal guverner britanske centralne banke Andrew Bailey.
Zvišanje ključne obrestne mere bo po navedbah dpa najverjetneje še okrepilo krizo na Otoku. Sledilo bo namreč zvišanje obrestnih mer pri poslovnih bankah, vezanih na kreditne kartice, hipotekarna in druga posojila. To bo še otežilo življenja Britancev, ki jih močno pestijo podražitve življenjskih potrebščin ter stanovanjskih in transportnih stroškov.
Prav tako je danes za 0,5 odstotne točke, na 3,75 odstotka, svojo ključno obrestno mero zvišala norveška centralna banka. Banka je obrestno mero tako zvišala enajstič od leta 2021 dalje. Banka je ob današnjem dvigu obrestne mere namignila na verjetno zvišanje tudi v avgustu, navaja AFP.
Maja je osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energije in davčnih sprememb, na Norveškem znašala 6,7 odstotka, kar je najvišja raven od oblikovanja indeksa leta 2001. Norveška valuta, krona, je šibkejša kot kdaj koli prej, zaradi česar je uvoz dražji. K višjim cenam prispevajo tudi dvigi plač.
Švicarska centralna banka je ključno obrestno mero danes zvišala za 0,25 odstotne točke na 1,75 odstotka, potem ko se je marca odločila za dvig za 0,5 odstotne točke. "Ni mogoče izključiti, da bodo v srednjeročnem obdobju potrebna nova zvišanja v denarni politiki Švicarske nacionalne banke za zagotovitev cenovne stabilnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Letna stopnja inflacije v Švici se je po pojasnilih banke v zadnjih mesecih močno znižala in je maja znašala 2,2 odstotka. Švicarska centralna banka padec inflacije pripisuje predvsem nižjim cenam naftnih derivatov in zemeljskega plina.
Po dveh letih v dvig tudi v Turčiji – za 6,5 odstotne točke
Prvič po dveh letih je obrestno mero dvignila tudi turška centralna banka. Zvišala jo je za 6,5 odstotne točke na 15 odstotkov. Iz banke so sporočili, da bodo nadaljevali z zaostrovanjem denarne politike, dokler se inflacija ne zniža. Turčija se tako odmika od dosedanjega nenavadnega pristopa k boju z inflacijo.
"Zaostrovanje denarne politike se bo okrepilo, kolikor bo treba, in to pravočasno ter postopoma, dokler ne bo doseženo občutno izboljšanje inflacijskih obetov," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz centralne banke.
Centralna banka se je za dvig ključne obrestne mere odločila na prvem zasedanju, odkar je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan zmagal na majskih volitvah. Erdogan je za vodjo turške centralne banke imenoval nekdanjo ameriško bankirko Hafize Gaye Erkan, ki je zamenjala Sahapa Kavciogluja. Erkan je prva ženska na tem položaju.
Banka je obenem obljubila, da bo "poenostavila in izboljšala" politiko, ki so jo prejšnje Erdoganove vlade uporabljale, da bi prebrodile najhujšo gospodarsko krizo v Turčiji od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Po uradnih vladnih podatkih je bila stopnja inflacije v Turčiji maja sicer blizu 40 odstotkov.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.