Nepredstavljive številke: Zato Grčije ne pustijo iz evroobmočja!

Zakaj Evropska unija in mednarodne institucije vlagajo milijarde v reševanje držav, ki jim grozi finančni zlom in bankrot, se vsakič, ko je govora o novi finančni pomoči na primer Grčiji, sprašuje javnost. Odgovor se je ves čas glasil: ker bi razpad evroobmočja stal še več.

V nemški svetovalni družbi Prognos so zdaj izračunali, koliko bi to bilo. Če bi se Grčija odpovedala evru, bi to sprožilo domino učinek, ki bi za seboj najverjetneje potegnil Italijo, Španijo in Portugalsko ter svetovno gospodarstvo (pri tem imajo v mislih 42 gospodarsko najbolj razvitih držav) stal težko predstavljivih 17,2 bilijona evrov. Razpadanje evroobmočja bi po njihovih napovedih vodilo v dolgotrajno recesijo, ki bi zajela ves svet od Kitajske do Združenih držav Amerike.

Primer Grčije: Neznank je še veliko

Analitiki so se posebej posvetili Grčiji, ki je trenutno v najhujši krizi in le korak od kolapsa sistema. Njen izstop iz območja skupne valute so še pred kratkim vidni politiki v Nemčiji obravnavali kot realno možnost. Po objavi študije pa si bodo še zadnji zagovorniki takšnega scenarija najverjetneje premislili. Avtorji sicer priznavajo, da posledic ni mogoče natančno napovedati, kljub temu pa so predvideli razvoj dogodkov, ki bi sledili.

Najslabše bi jo odnesle države, ki jih je kriza najbolj prizadela. Špekulacije kapitalskih trgov bi vodile v bankrot Portugalske in Španije, sčasoma pa tudi Italije, napovedujejo.

Evropska pogodba izključitve članice evroobmočja ne predvideva, a kljub temu se to lahko zgodi. Če Grčija ne bi več prejemala pomoči, bi ostala brez denarja za plačilo javnih uslužbencev, zdravstva, pokojnin … Edini izhod, ki bi ga Atene imele, je, da znova uvedejo drahmo in se zanašajo le na dohodke iz domačih davkov.

V primeru, da bi se to zgodilo naslednje leto, bi morali Grčiji odpisati kar 60 odstotkov dolga, napovedujejo pri Prognosu. Za upnike, tako javne kot zasebne, bi to pomenilo ogromne izgube, zadolževanje pa bi se močno podražilo. Velik udarec bi doživele predvsem Nemčija in Francija ter evropski sklad za pomoč.

Drahma bi imela le polovico vrednosti evra, kar bi podvojilo stroške servisiranja preostalih 40 odstotkov dolga, gospodarsko okrevanje pa pomaknilo daleč v prihodnost.

Ko se začne odvijati spirala krize

Prognos na podlagi vseh teh podatkov napoveduje, da bi, če bi se Grčija odpovedala evru in se vrnila k domači valuti, svetovna ekonomija med letoma 2013 in 2020 utrpela za 674 milijard evrov škode. Grčija bi izgubila 164, Nemčija pa 73 milijard. Če bi šla po isti poti še Portugalska, bi se škoda v svetovnem merilu povzpela na 2,4 bilijona. Za Portugalsko bi to pomenilo izgubo 84 milijard, za Nemčijo 225 milijard. Kitajsko gospodarstvo bi v tem primeru izgubilo 275, ameriško pa celo 365 milijard evrov.

Če temu dodamo še Španijo, so številke naslednje: svetovno gospodarstvo bi izgubilo 7,9 bilijona evrov, Nemčija 805 milijard, ZDA pa 1,2 bilijona. Prav toliko bi izgubila tudi Francija, ki bi jo slovo Španije od evroobmočja še posebej prizadelo.

In če gre še Italija? Francoski BDP bi se zmanjšal za 2,9 bilijona evrov, nemški za 1,7 bilijona, ameriško gospodarstvo bi se skrčilo za 2,8 bilijona in kitajsko za 1,7 bilijona evrov. Na svetovni ravni bi izguba znašala kar 17,2 bilijona evrov. Temu je treba pripisati še izgubo zaradi odpisa dolga prizadetim državam.