Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je septembra poslabšalo, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Potem ko se je vrednost kazalnika gospodarske klime avgusta ustavila pri 88,6 točke, je septembra znašala 84,3 točke, kar je najnižje po maju 2020. Precej se je okrepil tudi pesimizem glede prihodnjih mesecev. "Nemško gospodarstvo drsi v recesijo," ob tem opozarjajo na inštitutu Ifo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da bo Nemčija vstopila v recesijo leta 2023. Največje evropsko gospodarstvo naj bi se prihodnje leto skrčilo za 0,7 odstotka, kar je 2,4 odstotne točke manj od junijske napovedi.
Kazalnik v predelovalni industriji se je septembra opazno znižal. Z avgustovske -6,8 točke je padel na -14,2 točke. Podjetja so bila manj zadovoljna s trenutnim poslovanjem, precej pa so v skrbeh glede prihodnjih šestih mesecev. "Nazadnje so bila pričakovanja tako pesimistična aprila 2020," ugotavljajo na inštitutu.
Bistven padec je zabeležil tudi indeks v storitvenem sektorju. Ta se je septembra znižal z 1,4 na -8,9 točke. Gostinci pričakujejo, da se bodo razmere v prihodnjih mesecih še dodatno poslabšale.
Razpoloženje v trgovini medtem še naprej nazaduje. Kazalnik je tam septembra znašal -32,3 točke (avgusta -25,8 točke). Prvič po februarju 2021 je kazalnik trenutnih razmer zdrsnil v negativno območje.
Prav tako se je poslabšalo razpoloženje v gradbeništvu. Indeks je z avgustovskih -14,8 točke padel na -21,6 točke. Podjetja so bila manj zadovoljna s svojim trenutnim položajem, pričakovanja pa so bila bolj pesimistična kot v prejšnjem mesecu, navajajo v inštitutu Ifo.
OECD znižala napoved svetovne gospodarske rasti za 2023
OECD je zaradi vojne v Ukrajini sklestila napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2023. Ta naj bi bila 2,2-odstotna in ne 2,8-odstotna, kot je OECD napovedoval junija. Za letošnje leto OECD, ki predstavlja 38 najbolj razvitih držav, ohranja triodstotno napoved globalne gospodarske rasti.
Ključni dejavnik, ki upočasnjuje svetovno gospodarsko rast, je vsesplošno zaostrovanje denarne politike, ki je posledica večjega preseganja inflacijskih ciljev od pričakovanega, so zapisali pri OECD.
Vse več centralnih bank v boju z naraščajočo inflacijo namreč viša ključne obrestne mere.
Napovedi za skoraj vse države v skupini 20 največjih gospodarstev so se v primerjavi z junijskimi zmanjšale, razen za Turčijo, Indonezijo in Veliko Britanijo. Za slednjo je sicer napovedana ničelna rast.
V primerjavi z napovedmi organizacije iz decembra 2021, torej pred začetkom ruske invazije na Ukrajino, naj bi bil svetovni bruto domači proizvod (BDP) prihodnje leto za vsaj 2800 milijard dolarjev nižji.
Organizacija s sedežem v Parizu je v črnogledem poročilu, poimenovanem Plačevanje cene vojne, zapisala, da je konflikt povečal inflacijske pritiske, medtem ko so življenjski stroški že tako ali tako hitro naraščali, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Učinki vojne in nadaljevanje izbruhov pandemije covida-19 v nekaterih delih sveta so zmanjšali rast in povzročili dodaten pritisk na rast cen, predvsem energentov in hrane," so zapisali v organizaciji.
V ZDA bodo po napovedi OECD prihodnje leto zabeležili 0,5-odstotno rast BDP, kar je 0,7 odstotne točke manj od junijske napovedi.
V največjem svetovnem gospodarstvu, kjer so najhitreje začeli z zaostrovanjem denarne politike, bo prihodnje leto po pričakovanjih prišlo do večjega napredka v boju z inflacijo kot v območju z evrom in Veliki Britaniji.
Nasprotno pa naj bi v večjem delu Evrope zaradi nedavnega skokovitega povečanja stroškov energije in zaradi poznejšega začetka zaostrovanja denarne politike tako skupna kot osnovna inflacija ostali na visoki ravni, so zapisali.
Na Kitajskem, kjer je inflacija nizka in stabilna, bodo prihodnje leto zabeležili 4,7-odstotno rast gospodarstva, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so pri OECD napovedovali junija. Precej nižja od junijske pa je napoved rasti kitajskega BDP za letos. To so pri OECD znižali za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, kar je predvsem posledica strogih ukrepov Pekinga za zajezitev širjenja koronavirusa.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.