Ob stopnjevanju napetosti, ko se sprašujemo, ali in kdaj bi lahko Rusi zaprli pipo, k sreči pomirja dejstvo – tako v Energetiki Ljubljana –, da stara celina iz Rusije uvozi manj kot polovico plina, ki ga porabimo.
"V Evropi gospodinjstva v celoti porabijo nekje 20, 30 odstotkov zemeljskega plina. V tem primeru bi lahko ta manjkajoči plin iz Rusije nadomestili iz drugih virov, kar pomeni, da za gospodinjstva ni bojazni," pravi Jan Zakrajšek, vodja sektorja za trženje v Energetiki Ljubljana.
Kar pa ne velja za gospodarstvo; povsem drugače je v industriji, ki je tako rekoč popolnoma odvisna od zemeljskega plina.
"Na žalost, če se prekine dobava zemeljskega plina, se dejansko tisti moment ustavi tudi proizvodnja, sicer obdržimo proizvodnjo recimo predelave tam, kjer zemeljski plin ni tehnološko zahtevan, ampak jeklarne se pa ustavijo, definitivno," pripoveduje Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije pri SIJ.
Slovenska industrija jekla je med največjimi slovenskimi odjemalci zemeljskega plina. Družba že išče tudi nadomestne vire, a so postopki dolgotrajni in zapleteni. SIJ ima sicer sklenjene dolgoročne pogodbe za dobavo energentov, a se tudi na te ta hip ne velja zanašati.
"To nam nič ne pomaga, dejansko smo zdaj talci te situacije, ki se dogaja. Pač, že od pomladi delamo na teh alternativah, ker ocenjujemo, da se ta zadeva ne bo tako lahko rešila. In da nas bo spremljalo to negotovo stanje še kar nekaj časa ali pa vrsto let," še dodaja Kanalec.
Agencija za energijo je prejšnji teden že razglasila prvo stopnjo krize. V praksi to pomeni, da dobavitelji industrijo že obveščajo, da bi se lahko razmere še zaostrovale.
"V drugi stopnji bi potem mi pozivali, da zmanjšajo, da prilagodijo odjem. V zadnji, tretji, stopnji bi pa dejansko lahko prišlo do tega, da grejo terenski delavci distribucijskih podjetij na teren in zapirajo merilna mesta. To vsi upamo in tudi verjamemo, da se ne bo zgodilo," pravi Zakrajšek.
Kako odgovoriti na nevarnost pomanjkanja? Prilagajanje porabe je rešitev, a gotovo nezaželena in kratkoročna. Ob vsem tem so veseli, tudi Zakrajšek, da se plinska skladišča v Evropi polnijo. Svojo vlogo bo morala odigrati tudi država in v najkrajšem možnem času odgovoriti na vprašanje, kako bomo nadomestili manjkajoče količine plina, če Rusija prekine dobavo. Se lahko zanesemo na druge članice? Državni zbor je pred dnevi že ratificiral solidarnostni sporazum s sosednjo Italijo.
"Namen tega sporazuma je torej, da ena država partnerica, torej v tem primeru recimo Republika Slovenija, če bi do tega prišlo, zaprosi Republiko Italijo za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev," pravi Tina Sršen, državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu.
Vlada naj bi podrobnejši načrt reševanja krize predstavila v četrtek, ko naj bi bilo tudi jasno, ali bo v boju proti draginji v prihodnje regulirala tudi cene zemeljskega plina.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.