Nemiri v Egiptu podražili nafto in znižali borzne indekse

Bonitetna agencija Moody's je danes znižala bonitetno oceno egiptovskih državnih obveznic za eno stopnjo, na Bb2, obete pa je znižala s stabilnih v negativne, poročajo tuje tiskovne agencije. Moody's je odločitev utemeljil z "nedavnim znatnim povečanjem tveganja glede političnih dogodkov in skrbmi, da bi lahko politični odziv spodkopal že tako šibke javne finance". Bonitetna hiša je tudi opozorila, da bi lahko na srednji rok sledilo novo znižanje bonitetne ocene.

Nemiri v Egiptu danes vplivajo tudi na trgovanje na pomembnejših borzah v Evropi. Tečaji delnic se večinoma znižujejo, potem ko so se z negativnimi gibanji danes zaprle tudi v borze v Aziji. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je do 10.30 znižal za 0,72 odstotka in se giblje okoli 2933 točk. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej znižal za 0,71 odstotka, v Frankfurtu indeks DAX za 0,56 odstotka in v Parizu indeks CAC 40 za 0,74 odstotka.

Pozornosti vlagateljev so danes deležne predvsem delnice proizvajalcev surovin. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni, da bi morebitna širitev nemirov v arabskem svetu utegnila negativno vplivati na dobave nafte iz regije.

V Tokiu se je indeks Nikkei znižal za 1,2 odstotka in trgovanje končal na najnižji ravni po 3. januarju. V Hongkongu se je indeks Hang Seng znižal za 0,7 odstotka, v Južni Koreji pa indeks Kospi za 1,8 odstotka, kar je največji enodnevni padec v tem letu. Pocenile so se tudi delnice v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indiji in Singapurju.

Zaradi nemirov se je nekoliko podražila tudi nafta

Protivladni protesti v Egiptu so danes potisnili cene nafte še višje nad 89 dolarjev za sod, saj se vlagatelji bojijo, da bodo vnesli nemir tudi na širše območje z nafto bogatega Bližnjega vzhoda.

Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena marca, se je do popoldneva po bangkoškem času v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku podražila za 19 centov, na 89,53 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je ameriška nafta podražila za 3,70 dolarja oziroma za 4,3 odstotka in trgovanje končala pri vrednosti 89,34 dolarja.

Zaradi nestabilnosti v Egiptu so vlagatelji začeli umikati denar z delniških trgov, da bi kupovali nafto, zlato in dolarje, ki v negotovih časih veljajo za manj tvegane naložbe, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Čeprav se protivladni protesti, o katerih poročajo tudi iz Tunizije, Libanona in Jemna, ne bodo razširili v največje proizvajalke nafte v Afriki in na Srednjem vzhodu, pa je "tveganje še vedno visoko, saj Egipt velja za enega glavnih igralcev na svetovnem naftnem trgu“, in sicer zaradi Sueškega prekopa ter sueško-sredozemskega naftovoda, prek katerega se v Evropo in Severno Ameriko steka glavnina nafte iz Perzijskega zaliva.

Vse več držav je izdalo opozorilo pred potovanji v Egipt, nekatere države pa načrtujejo evakuacijo svojih državljanov iz Egipta. Med njimi so tudi ZDA, Kitajska in Japonska. Nemiri bodo imeli posledice tudi za egipčanski turizem, ki predstavlja od pet do šest odstotkov državnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Po poročanju BBC pa je Nissan za en teden ustavil proizvodnjo avtomobilov v tej državi, zaposlene iz drugih držav pa je pozval, naj zapustijo državo.

V Egiptu se danes že sedmi dan nadaljujejo protivladni protesti, na katerih demonstranti zahtevajo odhod predsednika Hosnija Mubaraka. Za torek so v Kairu napovedali "pohod milijona", začeli pa naj bi tudi splošno stavko.

GZS: Nemiri že vplivajo na gospodarsko sodelovanje med Egiptom in Slovenijo

Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Ante Milivoj je dejal, da imajo nemiri v Egiptu že negativne posledice na sodelovanje med slovenskimi in egiptovskimi podjetji. Kot je pojasnil, je kar nekaj predstavnikov slovenskih podjetij v tem času nameravalo na poslovno pot v Egipt, kjer naj bi podpisali ali začetne ali letne pogodbe o sodelovanju, a so morali svoje načrte zaradi protestov za zdaj zamrzniti. Predstavnik GZS je pri tem dodal, da je lani jeseni zbornico obiskalo osem egiptovskih podjetij, na podlagi tega srečanja pa je v tem času želelo več slovenskih podjetij začeti nove poslovne zgodbe v Egiptu, kar zdaj ne bo mogoče.

Blagovna menjava med državama je sicer po podatkih GZS leta 2009 znašala 53,69 milijona evrov, pri čemer je izvoz v Egipt dosegel 46,77 milijona evrov, uvoz iz Egipta pa 6,91 milijona evrov. Slovenci smo v Egipt izvažali zlasti pralne stroje, preparate za lase, merilnike porabe plinov, stikala, varovalke, releje in podobno, uvažali pa olja iz nafte, aluminij, sol, agrume, vrvi in podobno.