Nemčija je proti povečanju sredstev za zaščito evra

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je minulo sredo pozval k povečanju sredstev v okviru mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra. Članice območja evra bi po njegovih besedah dogovor o tem morale doseči najpozneje do naslednjega vrha EU, ki je predviden 4. februarja.

Gre za poziv k okrepitvi posebne evropske družbe za finančno stabilnost, ki sedaj v treh letih predvideva do 440 milijard evrov potencialnih poroštev držav v območju evra za zadolževanje v namen pomoči članicam v težavah. Po ocenah je sicer efektivna zmožnost zadolževanja družbe s sedežem v Luksemburgu dejansko 250 milijard evrov, saj mora za ohranitev najvišje bonitete del zbranih sredstev hraniti v rezervi.

Ta družba je del sistema za zaščito evra, ki predvideva še do 60 milijard evrov pomoči iz proračuna Unije ter do 250 milijard evrov pomoči Mednarodnega denarnega sklada, torej skupaj do 750 milijard evrov pomoči.

Barroso je pojasnil, da je krepitev tega instrumenta pomembna kot zagotovilo finančnim trgom, da evro ni ogrožen in da bodo voditelji območja evra storili vse, da ga zavarujejo, k čemur so se zavezali decembra. V teh pozivih se mu je večkrat pridružil tudi predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet.

Nemčija meni, da ni kratkoročnih potreb za zvišanje sredstev

"Takšne izolirane izjave ne olajšujejo razmer, temveč jih zapletajo," pa je danes pred odhodom v Bruselj na zasedanje finančnih ministrov članic evrskega območja besede prvega moža komisije komentiral nemški minister za finance Wolfgang Schäuble.

Nemški finančni minister je pri tem jasno ponovil stališče gospodarsko najmočnejše članice območja skupne valute, da ne obstaja prav nikakršna kratkoročna potreba za povečanje sredstev, saj je zaenkrat za pomoč iz mehanizma zaprosila le Irska. Po njegovem ni prav nobene potrebe po razvneti razpravi, ki vnaša zgolj negotovost na finančnih trgih.

Obenem pa je poudaril, da v Berlinu ne nasprotujejo premisleku na srednji rok, vendar ne toliko v smeri povečanja sredstev, temveč v smeri zagotavljanja, da bodo dogovorjena sredstva učinkovito na voljo. Analitiki v teh izjavah vidijo znak prožnosti Nemčije v pogovorih glede mehanizma.

Barroso je sicer konec tedna v pogovoru za nemški tednik Der Spiegel v odgovoru na kritike Berlina izrazil pričakovanje, da bodo nemški politiki sprejeli vlogo Evropske komisije kot edinega predlagatelja novih ukrepov na ravni Unije.

Barroso sicer ne dvomi v zavzetost Nemčije, da zagotovi stabilnost območja evra, vendar pa ima Evropska komisija po njegovih besedah "ne zgolj pravico, temveč dolžnost, da evropskim državljanom pove, kaj je po njenem mnenju primerno".

K povečanju sredstev v sistemu za zaščito evra poziva tudi Belgija. Finančni minister Didier Reynders meni, da bi jih bilo treba podvojiti, tako da bi znašala 1500 milijard evrov.

Avstrijski finančni minister Josef Pröll meni, da je potrebnih še veliko pogovorov, in poudarja, da gre za okrepitev učinkovitosti sistema za zaščito evra in da ne vidi potrebe po njegovi razširitvi.

Finančni ministri držav v območju evra bodo razpravljali tudi o razširitvi družbe, tako da bi sredstva uporabljali neposredno za nakup državnih obveznic ranljivih članic območja evra in ne samo za posojila državam v težavah. K temu poziva tudi Trichet, vendar med državami članicami ni veliko podpore temu predlogu.