Nekateri lahko o cenzusu 710 evrov le sanjajo

Ukrep Banke Slovenije o omejevanju kreditov, ki so ga banke začele izvajati včeraj, razkriva tudi zelo bolečo resnico. In sicer, kako nizka je v resnici kupna moč zaposlenih in upokojencev, ki imajo nekateri tako nizke pokojnine, da lahko o cenzusu 710 evrov, ki bi jim moral ostati po odobrenem kreditu, samo sanjajo.

Tako kot tudi tisti, ki so že imeli ogledana stanovanja, samo še kredit bi morali dobiti, saj so bili pred dvema tednoma še kako kreditno sposobni, a so čez noč kreditno sposobnost izgubili in pristali med stotisočimi, ki se jim je v trenutku razblinilo upanje o novem začetku. In se bodo tako še naprej vrteli v začaranem krogu, plačevali drage najemnine za mnogokrat družinam neprimerna stanovanja.

In kaj naj si vsi ti ljudje mislijo o kritiki predsednika vlade Banki Slovenije in pozivu LMŠ, naj ukrep vsaj za leto dni zadrži? Kaj bi zdaj pravzaprav morala storiti vlada Marjana Šarca?

Sanje o lastni nepremičnini mlade, tudi družine, doleti slej kot prej. A 300.000 Slovencev lahko z včerajšnjim dnem sanja le kreditno sposobnost. Začel je namreč veljati ukaz Banke Slovenije, ki zaostruje tako potrošniške kot stanovanjske kredite.

Po besedah Klemna Ploštajnerja, mladega raziskovalca iz Fakultete za družbene vede, je osnovna težava ta, da je edini način, da lahko prideš do stanovanja, ta, da se zadolžiš. Noben drug sistem namreč ne funkcionira. "Ne javnih investicij ne nekih neprofitnih organizacij, ne sistem najema. In ta ukrep je doživel tak močan odziv zato, ker se je zažrl še v zadnjo možnost pridobitve stanovanja, predvsem za revnejše," poudarja.

Stanovanja so vse bolj stara, novogradenj je premalo, najemni trg pa je neurejen.
Kljub temu se cene stanovanj zvišujejo, posledično so ta vedno bolj nedostopna. 
Ploštajner je že pred leti izvedel raziskavo, v kateri je ugotovil, da so se cene stanovanj samo od 2014 do 2017 povečale za 26 odstotkov, v ceni za kar 500 evrov na kvadratni meter. V Ljubljani cene danes tako že presegajo 2500 evrov na kvadratni meter.

Po mnenju mnogih mladi tako nimajo nobenih pogojev za naprej, da bi si sploh lahko ustvarili svoje 'gnezdece'. Ne preostane jim nič drugega, kot da so 'abonirani' pri starših.

In če je premier Šarec že pred dnevi Banko Slovenije okrcal, da nima stika z realnostjo, se je zdaj oglasila še njegova stranka. "Z ukrepom počakajte leto dni," pozivajo guvernerja. "Da lahko v tem času vlada sprejme stanovanjski zakon," razlaga vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič.

"Vlada, ki v naslednjih dveh proračunih za stanovanjsko področje skupaj predlaga šest milijonov, se nima kaj sklicevati na Banko Slovenije, da mladi ne pridejo do stanovanj," pa je kritičen Ploštajner.

In prav mladi bodo spet potegnili najkrajšo.

'Ukrep Banke Slovenije priliva hladno vodo na že usihajoči plamen gospodarske rasti'

Anja Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije (MSS) ob tem poudarja, da bo ta ukrep mladim podrl tudi upanje za normalne upokojenske dni. "Mladi ne verjamemo v takšen trg dela, kot je danes. Nekako si ne predstavljamo, da bi v starosti lahko prejemali neko dostojno pokojnino, in to, da imamo svojo nepremičnino, je nekakšna garancija za prihodnost."

"Ukrep Banke Slovenije je dejansko nekoliko problematičen, ker se gospodarska rast ohlaja, izvozno povpraševanje pada in na nek način priliva hladno vodo na že usihajoči plamen gospodarske rasti. Po eni strani je reakcija premierja tako razumljiva; še posebej, če vemo, da bank dejansko nismo sanirali zaradi potrošniških, temveč zaradi tajkunskih kreditov," pa ukrep Banke Slovenije, ki tako razburja, vidi ekonomist Matej Lahovnik. Kot dodaja, lahko takšen ukrep dejansko povzroči, da bo večina upokojencev in tudi zaposlenih kreditno nesposobna. "Povprečna pokojnina je 657 evrov. Po tem ukrepu ti mora ostati po poplačilu vseh obrokov za življenje 674 evrov, kar pomeni, da večina ni kreditno sposobnih. Enako velja za večino zaposlenih – dve tretjini jih prejemata plačo pod 1100 evri neto. Poleg tega se upoštevajo še vzdrževani družinski člani. V tem smislu tako res obstaja nevarnost, da se bo na koncu spet razcvetel sivi trg, kjer bodo ljudje začeli iskati druge variante. Vsi pa se še spominjamo Oriona in nekaterih drugih zgodb – in tega si nihče ne želi," pravi ekonomist. V tem smislu, pravi, razume premierja. "Čeprav je seveda ta izjava 'Bolje bi bilo, če bi se finančni minister in guverner uskladila, pogovorila' ... Ampak očitno živimo v svetu Facebookov, Twitterjev in takšnih izjav ... Tudi ameriški predsednik Donald Trump je znan po tem, da pogosto kritizira centralno banko."

Fortuna medtem pravi, da bo tak ukrep še poglobil enega večjih problemov naše družbe – da bodo mladi zaradi nizkih dohodkov še dlje ostajali doma. "Od mladih se pričakuje, da se čim prej osamosvojimo, da postanemo aktivni državljani, da začnemo prispevati tudi v davčno blagajno. In če se nam ne omogoči tega, da gremo na svoje, da resnično pridemo do nekega svojega bivališča, se potem tudi kasneje osamosvojimo, kasneje si ustvarimo svojo družino in smo tudi kasneje aktivni člani države."

Kakšen bi bil torej pravilen pristop, da bi mlade družine ob takšnih omejitvah še prišle do stanovanj?

Po mnenju Lahovnika je možnih več rešitev, je pa žogica pri reševanju tega vprašanja zdaj bolj na strani vlade kot pa Banke Slovenije. "Predvsem v smislu davčnih olajšav, ko mladi prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Treba je seveda bistveno povečati število neprofitnih vprašanj, ker vemo, da jih enostavno ni dovolj. Trg najemnih stanovanj je v Sloveniji enostavno mrtev oziroma ne deluje," poudarja. Po njegovem pri reševanju prvega stanovanjskega problema mladih obstaja tudi možnost poroštevne sheme. "Možnosti je precej, potrebujemo pa predvsem usklajeno in koordinirano stanovanjsko politiko, ker je to dejansko eden najbolj perečih problemov v slovenski družbi danes – ko govorimo o mladih."

Tega pa se že desetletja nihče ne loti. Predsednica mladinskega sveta opozorja, da ovira za pridobitev stanovanjskega dohodka niso samo nizke začetne plače mladih. "Vsekakor je velika ovira tudi to, da ne dobimo služb za nedoločen čas. Včasih dobimo pogodbe na s. p. oziroma nas delodajalci prisilijo v nekakšne druge oblike zaposlitve. To pomeni, da kljub temu, da imamo višjo plačo, še vedno spadamo v tisti sklop ljudi, ki nikakor ne more dobiti kredita," opozarja. Perspektiva pa je posledično seveda slabša.

Omejitev dajanja kreditov pa zdaj kaže na bolečo resnico o kupni moči zaposlenih in upokojencev. "Dejansko je to nek boleč trenutek resnice – da že en ukrep Banke Slovenije lahko povzroči to, da je velika večina upokojencev in zaposlenih kreditno nesposobnih in da v Sloveniji danes pravzaprav mlada družina ne more rešiti drugače svojega stanovanjskega problema. To tako postane projekt celotne razširjene družine. Kupna moč plač in pokojnin je – ko jo primerjamo s projekti, kot je nakup stanovanja in ko upoštevamo sicer visoke življenjske stroške – dejansko precej nižja, kot imamo občutek. In ugotavljamo lahko, da nas nekatere druge države (na primer Češka) enostavno prehitevajo pri kupni moči," pravi ekonomist.

S tem se strinja tudi Fortuna. "Tukaj se ne pogovarjamo o zapravljanju denarja oziroma nekem luksuznem življenju, ampak o tem, da mladi lahko preživimo oziroma si sploh lahko ustvarimo svoje življenje."