Ustavna komisija DZ imenovala strokovno komisijo za primer NLB

Predlog za dopolnitev ustavnega zakona sta pripravili SDS in NSi. Po njem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb oziroma zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.

Na pravne dileme, ki izhajajo iz predloga, bodo odgovarjali France Arhar, Rado Pezdir, Dominika Švarc Pipan, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal. To so strokovnjaki, ki so jih v strokovno komisijo po informacijah iz DZ predlagali SMC, NSi, SD, stranka Alenka Bratušek in SDS. Predlogov nista posredovali DeSUS in Levica.

Navzoči na današnji seji ustavne komisije so ocenili, da se postopke za dopolnitev ustavnega zakona da izpeljati pred parlamentarnimi volitvami. Vsi, razen Levice, so se tudi strinjali, da je nekaj proti nezakonitim ravnanjem Hrvaške treba storiti ter da je ustavni zakon ena od poti, ki vodijo do cilja, to je zaščita državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v NLB.

'Predlog je edina protibolečinska tableta'

"Predlog vlagamo, ker to pomeni dodatno zaščito, saj že sedanji pravni okvir ne omogoča tovrstnih dejanj hrvaških sodišč. Je pa treba v političnem smislu poudariti, da slovenskega premoženja ne damo," je pojasnil Andrej Šircelj (SDS). Izrazil je upanje, da bo DZ dosegel čim večje politično soglasje: "Da bomo o tem odločili državotvorno, ker so rešitve vitalnega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske države."

Jernej Vrtovec (NSi) je dodal, da je ta predlog v tem trenutku "edina protibolečinska tableta", ki jo ima država. "Ima določene pravne posledice, morebitne pravne dileme je treba skozi postopek razrešiti," je dejal in poudaril: "Zakon mora biti jasen signal slovenske politike, da mislimo resno."

Predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona so podprli vsi, razen Levice. "Verjamemo, da je na ta način treba zaščititi poskus zlorabe prava," je povedala Simona Kustec Lipicer (SMC). "Treba pa je razmisliti, kako, da ne bomo naredili škode," je menil Matjaž Han (SD). "Postopek bomo podprli, ker ne podpiramo politike izsiljevanja in plenjenja slovenskega premoženja," je dodala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Nepovezana poslanka Alenka Bratušek je znova opozorila, da predlog ustavnega zakona edina rešitev, ki je na mizi. "Če je najboljša rešitev, ne vem. A zakon je treba zapisati tako, da bo zadeva 'stala'," je menila. Nasprotno pa je ocenil Matej T. Vatovec (Levica), ki je dejal, da je že sedanja ureditev dovolj jasna in da dopolnilo "ne bo prisililo hrvaških sodišč, da spoštuje pravo, ker ga že sedaj ne".

"To je predstava za javnost in ni rešitev problema. Če bo Hrvaška izterjala sredstva iz NLB, bo Slovenija rubila hrvaško premoženje v Sloveniji – kaj bo vlada naredila, ko bo Hrvaška rubila slovensko premoženje na Hrvaškem, ki ga imajo slovenska podjetja tam dvakrat več?" se je vprašal. Predloga tako ne po njegovih besedah ne podpirajo, ker "nočemo pomagati pri tem, da bi se sprožila 'rubežna' vojna med Slovenijo in Hrvaško".

Njegov predlog, da bi bilo bolje predlagati direktna pogajanja s Hrvaško, je zavrnil zunanji minister in prvak DeSUS Karel Erjavec. "Odnosi s Hrvaško so vedno naporni, ker ne spoštujejo ne pravil ne dogovorov. Najti dogovor na podlagi mojih lastnih izkušenj ni mogoče," je dejal in povzel, kdo in kaj se je doslej že dogovoril s Hrvaško, pa tega ni spoštovala.

Po njegovem mnenju tako potrebujemo dopolnitev ustavnega zakona, da bo jasno, da NLB ne sme izpolniti nobene hrvaške sodbe. Kako naj se zaščiti premoženje na Hrvaškem, pa naj presodijo ustavnopravni strokovnjaki. Ti naj odgovorijo tudi na pravne dileme ob predlaganem kompenzacijskem ukrepu, da ne bo še večje škode.

Vlada: Iščemo ukrepe, kako demotivirati Hrvaško za takšna protipravna dejanja

Vlada je na predlog danes sprejela mnenje. "Vlada pozdravlja namene in cilje predlaganega ustavnega zakona," je povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Kot je povzela ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, vlada ocenjuje, da je treba državno premoženje zaščititi pred nezakonitimi izvršbami, a da se ji je ob pregledu predloga postavila vrsta ustavnopravnih strokovnih vprašanj.

Ponovila sta, da predlog ne daje dejanske zaščite za NLB, če bi prišlo do izterjav. "Iščemo ukrepe, kako demotivirati Hrvaško za takšna protipravna dejanja," je zagotovil Cerar. Vraničar Ermanova pa je pred začetkom seje ustavne komisije povedala, da predlog za zaščito NLB usklajujejo z Evropsko komisijo, saj mora biti v skladu z evropskim pravom na področju državnih pomoči.

Z njo potekajo tako pogovori glede privatizacije NLB kot o tem, kako nasloviti to vprašanje. "Verjamem, da bo za obe vprašanji rešitev treba poiskati hkrati. Predlog za spremembo zavez je bil komisiji posredovan, ko je vlada še imela polna pooblastila. Kako daleč lahko gredo pogovori, bo odvisno od skupne odločitve vlade, v tistem trenutku pa bo tudi služba vlade za zakonodajo morala podati stališče, ali je to še v skladu s tekočimi posli," je dodala.

Nekatera vprašanja glede zaščite NLB pred učinki hrvaških sodišč še vedno odprta

Kot so sporočili po današnji dopisni seji, vlada meni, da je glede urejanja zaščite kapitalske naložbe države v NLB v ustavnem zakonu in glede posameznih rešitev ključno strokovno stališče ustavne komisije DZ. "Če bo ta ocenila, da je predlog ustavnega zakona sistemsko najprimernejši pristop, bo treba vsebino predloga dodelati," meni vlada.

Zato predlaga, naj ustavna komisija najprej zavzame strokovno stališče glede urejanja te materije v predlogu ustavnega zakona ter do posameznih določb predloga ustavnega zakona in vprašanj, ki se porajajo s tem v zvezi.

Meni, da z zakonskim predlogom v trenutni obliki cilj ne bo v celoti dosežen. "Predlog ustavnega zakona namreč ne daje dejanske zaščite državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB, ki bi jo bilo treba vzpostaviti za primer, če bi kljub vsemu prišlo do prisilnih izterjav," so zapisali.

Po njenem mnenju so potrebni ukrepi, ki ščitijo vrednost kapitalske naložbe države v NLB in zagotovijo, da lahko država kot lastnik uživa vsa upravičenja tega premoženja. "Zaščita mora biti namreč pripoznana kot učinkovita s strani potencialnih kupcev v predvidenem privatizacijskem postopku ter kot ustrezna z vidika regulatorja banke, to je Evropske centralne banke," so navedli. Vlada zato meni, da bi bili potrebni še drugi ukrepi.

Pri odločanju o načinu, kako doseči zadani cilj, bi morala Slovenija po mnenju vlade slediti stališčem, na katerih vztraja v odprtih postopkih pred mednarodnimi sodišči.

"Slovenija od nekdaj trdno stoji na stališču, da je slovenski ustavni zakon Ljubljansko banko razdelil na dve povsem ločeni banki: LB in NLB. Obe novoustanovljeni banki sta začeli izterjavo terjatev t. i. stare Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči. Trdno stališče Slovenije je, da hrvaška sodišča arbitrarno in nedosledno uporabljajo in razlagajo ustavni zakon in s tem bankama priznavajo pasivno oz. odrekajo aktivno legitimacijo, izključno v skladu s hrvaškimi (političnimi) interesi," so zapisali v stališču.

Vlada pravi, da je, tudi če bo kljub njenim pomislekom kot najprimernejša pot izbrana sprememba ustavnega zakona, pripravljena konstruktivno sodelovati v nadaljnjih postopkih iskanja najprimernejših rešitev za dodelavo predloga ustavnega zakona in bo med postopkom po potrebi še dopolnila svoja stališča.

Konkretne rešitve bo treba po mnenju vlade oblikovati tako, da ne bo vzpostavljen dvom o dosedanjem jasnem stališču vlade in ostalih institucij glede tovrstnih sodb hrvaških sodišč. Doseganje zastavljenih ciljev ob upoštevanju slovenskih interesov mora biti zagotovljeno tudi v drugih postopkih, ki so že v teku.

Vlada ima več strokovnih vprašanj, med drugim se sprašuje, ali so predlagane rešitve v enem od temeljnih aktov slovenske državnosti izvedljive, ne da bi ogrozili druge nacionalne interese na področju reševanja nasledstvenih vprašanj.

Po oceni vlade je ključno, da se na ustrezen način utrdi dosedanje stališče, da so prenesene devizne vloge skupna obveznost vseh držav naslednic ter da NLB ni univerzalna pravna naslednica Ljubljanske banke in zato ne odgovarja za nobeno terjatev, ki bi ji bila naložena v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami.

Vladi se med drugim zastavlja tudi vprašanje, ali bi bila predlagana ureditev, v skladu s katero bi Finančni upravi RS naložili, da škodo, ki bi jo utrpela NLB, v višini restitucijskega zahtevka izterja od hrvaških družb v večinski državni lasti, skladna s temeljnimi načeli korporacijskega prava, ustavo in protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin. Zastavlja se tudi vprašanje, ali bi bil predlog izterjave praktično izvedljiv in učinkovit.