ZDA: Bush podpisal predlog o pomoči

Predstavniški dom ameriškega kongresa je tako z večino glasov potrdil predlog o 700 milijardah dolarjev pomoči, namenjeni reševanju finančne krize. Zanj je glasovalo 218 od 435 članov, potem ko ga je že pred dnevi potrdil senat. Predsednik George Bush ga je že podpisal, s čimer je predlog postal zakon.

Ministrstvo bo tako dobilo na voljo 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje podprte z drugorazrednimi hipotekami, s čimer bi omilili finančno stisko, ki je s kreditnim krčem po zastoju stanovanjskega trga začela ogrožati širše gospodarstvo.

Finančnemu ministrstvu zakon daje takoj na voljo 250 milijard dolarjev, 100 milijard pa, če za to zaprosi predsednik ZDA. Preostalih 350 milijard dolarjev mora ministrstvo zaprositi posebej, kongres pa ima po vloženi prošnji na voljo 15 dni, da jo zavrne. Ustanovljena sta dva nadzorna odbora za porabo denarja, vlada mora agresivneje posegati v trg za preprečevanje propadanja hipotek, omejujejo se plače direktorjem finančnih podjetij, ki bodo prejela državno pomoč in vlada lahko prevzema lastniške deleže v podjetjih, da bo morebitni prihodnji dobiček šel nazaj v proračun.
Predlog zakona prav tako nalaga predsedniku ZDA, da v petih letih predstavi načrt kongresu, kako priti do denarja, če se bo z izvajanjem načrta ustvarjala proračunska izguba. Predlog zakona med drugim zvišuje zavarovano vsoto za depozite s strani Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC) s 100.000 na 250.000 dolarjev.

Predlog o pomoči je pred časom podal ameriški finančni minister Henry M. Paulson, načeloma so ga podprli tako predsednik Bush kot tudi oba predsedniška kandidata, vendar pa se je zapletlo že pri potrditvi predloga v predstavniškem domu.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bo ta največji poseg politike v ameriško gospodarstvo sicer pomagal velikim bankam, ne bo pa naredil prav dosti za zadolžene državljane. Pri tem se jim zdi problematično tudi dejstvo, da bo finančni minister Paulson dobil ogromna pooblastila pri razdeljevanju sredstev.

"Bili smo brez izbire, potisnjeni ob zid,“ pravijo drugi, ki so prepričani, da je bil načrt nujen, če so se ZDA hotele izogniti ekonomski katastrofi.

Republikanska finančna politika namreč zagovarja čim manjše posege države na trg.

Za zdaj naj odločitev ne bi dobro vplivala na trge vrednostnih papirjev, saj so se cene delnic na Wall Sreetu v povprečju znižale. Analitiki pravijo, da je vzrok strah, da vladi na ta način ne bo uspelo rešiti gospodarske krize.

Pomoč za Hypo Real Estate

Evropska komisija je že pred tem odobrila nujno pomoč nemških oblasti tudi za rešitev nemškega koncerna Hypo Real Estate (HRE). V skladu z načrtom, ki so ga nemška vlada in zasebne banke predstavile v ponedeljek, naj bi Berlin garantiral večino od 35 milijard evrov vredne kreditne linije, da bi zagotovili nadaljnje poslovanje koncerna HRE, ki se je v težavah znašel zaradi svetovne finančne krize. Nemška vlada naj bi tako tej hipotekarni banki odobrila garancijo v višini 26,6 milijarde evrov, komercialne banke pa ji bodo zagotovile še 8,5 milijarde evrov svežega denarja.

Bruselj je v minulih dneh že odobril državne pomoči za britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley in belgijsko-nizozemsko-luksemburški koncern Fortis, je pa v stikih tudi z drugimi, ki so se zaradi svetovne finančne krize znašli v težavah.

Katastrofalen teden

Ljubljanska borza je sicer sledila turbulentnim trendom na svetovnih trgih. Minuli teden je tako zaznamoval padec tečajev praktično vseh delnic, delniški indeks SBI pa je v tem času padel za skoraj šest odstotkov. Po koncu trgovanja se je tako ustalil pri vrednosti 6143,93 točke, kar je 384,41 točke oziroma 5,88 odstotka manj kot na začetku tedna.

Najbolj prometne so bile delnice Krke, ki so se ob 7,7 milijona evrov prometa pocenile za 4,49 odstotka na 76,45 evra, enotni tečaj Telekomovih pa se je v tednu dni znižal za 5,43 odstotka na 198,93 evra.

Enotni tečaj delnic Nove Kreditne banke Maribor se je znižal pod ceno, po kateri uprava prav v teh dneh prodaja nove delnice, ki jih bo izdala v okviru 111,15 milijona evrov vredne dokapitalizacije. Medtem ko je mogoče dokapitalizacijske delnice vpisati po ceni 19,50 evra, pa se je enotni tečaj obstoječih delnic na borzi v petek oblikoval pri 19,38 evra.