Okoli 2000 pridelovalcev sladkorne pese še vedno ne ve, ali bo na svojih zemljiščih tudi v letošnjem letu gojilo to surovino za pridelavo sladkorja, negotova pa je za zdaj tudi usoda 200 zaposlenih v Tovarni sladkorja Ormož in več sto ljudi, ki je neposredno vezano na proizvodnjo sladkorja. Vodstvo tovarne, ki je v večinski nizozemski in italijanski lasti, se je zavilo v molk, na Združenju pridelovalcev sladkorne pese pa pravijo, da naj bi bila odločitev znana v četrtek.
Direktor ni dosegljiv
Direktor Tovarne sladkorja Ormož Jurij Dogša ni bil dosegljiv, so pa v podjetju obljubili, da bodo kaj več lahko verjetno povedali v četrtek ali petek. Molk je razumljiv, saj tudi uprava čaka na odločitev nizozemskega živilskega koncerna Cosun, ki skupaj z italijanskim proizvajalcem sladkorja SFIR obvladuje več kot 80-odstotni delež tovarne.
Nekoliko bolj zgovoren je bil predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Franc Jurša, ki je povedal, da bodo na sredinem sestanku med drugim razpravljali tudi o možnostih za pridelavo sladkorne pese v letu 2006. Pridelovalci se bodo po njegovih besedah pripravljali na oba možna scenarija.
Pridelovalci so optimistični
Na vprašanje kaj se bo zgodilo v primeru, da tovarna zapre svoja vrata in sladkorne pese ne bodo več imeli za koga proizvajati, Jurša odgovarja, da se bodo v tem primeru morali začeti pripravljati na druge možnosti, ki pa jih ni veliko.
Prvi mož pridelovalcev je tudi dodal, da so o dogajanjih v zvezi z usodo tovarne dobro seznanjeni, saj se z vodstvom redno srečujejo in si izmenjujejo informacije. Na podlagi tega ocenjujejo, kaj bi se lahko zgodilo, Jurša pa pravi, da sam na nek način že pozna odločitev, vendar o njej ne želi govoriti do dokončnega sprejema.
Skrajni čas za odločitev
Kot je še dodal, je optimističen in verjame, da bodo sladkorno peso sejali tudi letos, to pa se ponavadi zgodi marca, zato je že skrajni čas za odločitev.
Kot je znano, je Evropska komisija novembra lani sprejela reformo sektorja sladkorja, tako da se bodo cene sladkorja v štirih letih znižale za 36 odstotkov. Cene sladkorja v EU so sicer kar trikrat višje kot na svetovnih trgih. Pridelovalci sladkorne pese v povezavi naj bi dobili kompenzacijo za izgubo dohodka v obliki neposrednih plačil EU v višini 64,2 odstotka znižanja.
V Sloveniji je poleg pomanjkanja obdelovalnih površin za sladkorno peso velika težava tudi t.i. balkanski sporazum, ki ga je Evropska unija podpisala leta 2002 in omogoča državam jugovzhodne Evrope uvoz sladkorja brez carin in drugih dajatev, zdaj pa veliko tega sladkorja ostaja predvsem v Sloveniji.
