Negativna rast BDP

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v lanskem zadnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotka, so sporočili z državnega statističnega urada. To je prvo zmanjšanje obsega BDP po drugem četrtletju 1993. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v četrtem četrtletju 2008 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 realno zmanjšal za 4,1 odstotka, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2007 pa za 0,9 odstotka.

Po visoki, 5,6-odstotni rasti v prvi polovici leta se je torej gospodarska rast opazno znižala že v tretjem četrtletju (na 3,9 odstotka), v zadnjem četrtletju pa prešla v negativno rast. V celem letu 2008 se je BDP po prvi oceni realno povečal za 3,5 odstotka, kar je bistveno manj od rasti v letu 2007 (6,8-odstotna rast).

Za 20 odstotkov manj investicij v osebna vozila

V zadnjem četrtletju 2008 so se močno zmanjšale stopnje rasti številnih makroekonomskih kazalcev. Najbolj izrazito je bilo to pri izvozu blaga, ki se je realno zmanjšal za 9,4 odstotka in s tem največ prispeval k negativni gospodarski rasti v četrtem četrtletju 2008. Zelo se je zmanjšala tudi vrednost uvoza blaga, kar za 7,3 odstotka. Realno so se zmanjšale tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 5,3 odstotka. Negativno rast smo zabeležili pri investicijah v gradbene objekte (–5,5 odstotka) ter v stroje in opremo (–6,1 odstotka). Zlasti izrazito je bilo realno zmanjšanje pri investicijah v osebna vozila (–20,4 odstotka).

Izdatki za končno potrošnjo so se v četrtem četrtletju 2008 realno povečali za 2 odstotka, kar je nekoliko počasnejša rast kot v prvi polovici leta. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili realno višji za 1,1 odstotka, izdatki nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, pa za 0,3 odstotka. Izdatki države za končno potrošnjo so zabeležili najvišjo rast med vsemi izdatkovnimi kategorijami; v četrtem četrtletju so bili višji za 5 odstotkov, od tega izdatki za individualno potrošnjo za 6,6 odstotka, izdatki za kolektivno potrošnjo pa za 2,5 odstotka.

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je realno zmanjšala že v tretjem četrtletju lani (za 0,6 odstotka), v četrtem četrtletju pa se je položaj dejavnosti še bistveno bolj poslabšal, saj smo zabeležili kar 10,5-odstotno realno zmanjšanje dodane vrednosti. Realno se je zmanjšala tudi dodana vrednost v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (za 1,7 odstotka), preostale pomembnejše dejavnosti pa so sicer zabeležile pozitivno rast, vendar je bila ta bistveno manjša od rasti v predhodnih četrtletjih. Najbolj izrazito je bilo zmanjšanje rasti v gradbeništvu (3,1-odstotna rast v četrtem četrtletju 2008, v prvih devetih mesecih 17,9 odstotka) in trgovini (1,7-odstotno povečanje v četrtem četrtletju, v prvih devetih mesecih leta 2008 pa 6,8-odstotna rast).

Rast zaposlenosti se zmanjšuje

Negativna gospodarska rast se še ni v celoti odrazila na rasti zaposlenosti, saj je ta ostala pozitivna tudi ob koncu leta. Po podatkih nacionalnih računov je znašala 997.400 oseb in bila za 2,2 odstotka višja kot pred letom. Ne glede na to se rast zaposlenosti postopno zmanjšuje že od prvega četrtletja lanskega leta. V letu 2008 je bila rast zaposlenosti 2,9-odstotna, kar je praktično enako kot v letu 2007.

Tudi sredstva za zaposlene (bruto plače in prispevki delodajalcev za socialno varnost) so v četrtem četrtletju rasla bistveno hitreje od nominalne rasti BDP; v primerjavi s četrtim četrtletjem 2007 so se povečala za 9,9 odstotka. Najvišjo rast smo zabeležili v dejavnosti gradbeništva, kar je predvsem posledica visoke rasti števila zaposlenih v tej dejavnosti. Ne glede na to pa se je stopnja rasti sredstev za zaposlene ob koncu leta 2008 zelo upočasnila v primerjavi s stopnjami povečevanja v predhodnih četrtletjih. K temu je prispevalo zlasti zelo majhno povečanje sredstev za zaposlene v predelovalnih dejavnostih, kar je odraz zmanjšanja števila zaposlenih in komajda pozitivne rasti povprečnih bruto plač in prispevkov delodajalcev za socialno varnost v tej dejavnosti.

Lahovnik: Zaskrbljujoče, vendar ne presenetljivo

Znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju za 0,8-odstotka je zaskrbljujoče, vendar ne presenetljivo. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo zelo odvisna od izvoznega povpraševanja, saj kar okoli 70 odstotkov BDP izvozi. Zato so tudi ocene prihodnjega gibanja BDP odvisne od izvoznega povpraševanja.

Kot je za povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, podatki Statističnega urada RS kažejo, da je na padec gospodarske rasti v zadnjem četrtletju lanskega leta najbolj vplival prav padec izvoza blaga, ki se je realno zmanjšal za 9,4 odstotka. Zato je za Slovenijo in slovensko gospodarstvo pomembno, kako učinkoviti bodo vladni protikrizni ukrepi, ter predvsem tudi ukrepi, ki so jih sprejele in pripravljajo ključne izvozne partnerice, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija.
Lahovnik je tudi poudaril, da prihaja vse več opozoril, da je sosednja Hrvaška, ki spada med sedem naših največjih zunanjetrgovinskih partneric, v težki likvidnostni situaciji.

To bi lahko negativno vplivalo na poslovanje slovenskih izvoznikov. Potencialna nevarnost za slovenske izvoznike je tudi nadaljnja devalvacija ruskega rublja, kar bi slabo vplivalo na njihov izvoz v Rusijo, vendar ima Slovenija tu v okviru SID banke nekatere instrumente, s katerimi lahko ta tveganja deloma obvladuje, meni minister.