Podnebne spremembe povečujejo tveganje za hude "prehranske šoke", ko pridelki propadejo, cene živil pa hitro narastejo. Na rast cen pa lahko seveda vpliva še vrsta drugih dejavnikov – tudi takšni, kot smo jim priča v zadnjih letih – na primer epidemija ali vojna. Širitev nabora živil, ki jih uživamo, je tako pomemben ukrep, meni raziskovalec pri Kewu, dr. Sam Pirinon. "Vemo, da je po svetu na tisoče užitnih rastlinskih vrst, ki jih uživajo različne populacije, in tukaj lahko najdemo nekatere rešitve za te globalne izzive prihodnosti," pravi. Od več kot 7.000 užitnih rastlin po vsem svetu se jih namreč le 417 goji za prehrano.
Znanstveniki so tako sestavili seznam malo znanih rastlin, ki bi lahko bile na jedilniku do leta 2050. V prihodnosti bi lahko zajtrkovali "lažno banano" ali prigriznili sadje drevesa pandan, poroča BBC.
Pandan je majhno drevo, ki raste na obalnih območjih od pacifiških otokov do Filipinov. Listi se v večjem delu jugovzhodne Azije uporabljajo za aromatiziranje sladkih in slanih jedi, medtem ko lahko sadje, podobno ananasu, jeste surovo ali kuhano. Drevo lahko prenese zahtevne razmere, vključno s sušo in močnimi vetrovi, pravi raziskovalka pri Kewu, dr. Marybel Soto Gomez.
"To je podnebno odporna in hranljiva hrana, ki je tudi okusna," pravi. Bi pa morali razširiti področje gojenja te rastline, da ne bi izčrpavali virov za lokalno prebivalstvo, dodaja.
Med živili prihodnosti znanstveniki vidijo tudi fižol in njegove sorodnike. Stročnice so poceni, bogate so z beljakovinami in vitamini B ter so prilagojene širokemu razponu okolij, v katerih lahko rastejo – od morskih obal do gorskih pobočij.
Na svetu je 20.000 vrst stročnic, vendar jih uporabljamo le peščico. Domneva se, da jih je ob tem v divjini še na stotine, ki znanstvenikom niso znane.
Fižol morama je na primer glavna jed v nekaterih delih Bocvane, Namibije in Južne Afrike, kjer fižol kuhajo s koruzo ali zmeljejo v prah, da naredijo kašo ali kakavu podobno pijačo.
Vse stročnice niso užitne, vendar strokovnjaki raziskujejo lastnosti različnih vrst, da bi ugotovili, katere bi lahko zagotovile hrano in hranila.
Znanstveniki stavijo tudi na divja žita, nove vire pa iščejo med okoli 10.000 vrstami. Fonio je hranljiva afriška žitarica, ki se uporablja za pripravo kuskusa, kaše in pijač. Rastlina lahko prenaša suhe razmere, žito pa vsebuje veliko železa, kalcija in vitaminov.
Potem je tukaj enset ali "lažna banana", ki je bližnji sorodnik banane, vendar se večinoma uživa le v delu Etiopije. Banani podoben plod rastline je neužiten, škrobna stebla in korenine pa lahko fermentiramo ter uporabimo za pripravo kaše in kruha. Študije kažejo, da lahko banani podoben pridelek nahrani več kot sto milijonov ljudi na planetu, ki se vse bolj segreva, trdijo znanstveniki.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.