'Narejeno v Sloveniji'

Za izboljšanje stanja slovenskega gospodarstva se bo med drugim treba bolj intenzivno usmeriti v iskanje novih tujih trgov, vlagati v razvoj, konsolidirati javne finance in pripraviti sektorsko usmerjene politike, so ugotavljali na današnji okrogli mizi na GZS v Ljubljani.

Na okrogli mizi, ki so jo poimenovali "Je gospodarsko leto 1992 = 2012? Je in ni?" in so jo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripravili ob 20-letnici izdajanja publikacije Konjunkturna gibanja, so razpravljali o podobnosti položaja gospodarstva v letu 1992 s sedanjim položajem in ključnih izzivih za izboljšanje stanja.

Robert Žerjal iz Iskre Avtoelektrika je poudaril, da je v slovenskem avtomobilskem sektorju sedaj čas za vlaganja v tehnološki razvoj, da bodo lahko sledili svetovnim proizvajalcem, in sicer predvsem na področju okolju prijaznejših pogonskih sistemov. Za vlaganja bo potreben dodaten kapital, zato se v družbi zavzemajo za dokapitalizacijo in stabilno lastniško strukturo, ki bo razumela potrebe po vlaganju v nove tehnologije. Podobnosti z letom 1992 vidi v iskanju tujih trgov, pri čemer so slovenska podjetja takrat iskala trg predvsem v Evropi, sedaj pa da morajo globalnim igralcem slediti na rastoče trge.

Andrej Mate iz družbe Inles Ribnica ter tudi predsednik upravnega odbora združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS je menil, da bo panoga uspešna, če se bodo vsi segmenti te panoge usmerili v proizvodnjo za znanega kupca. Združenje se zavzema za sektorski pristop, ki bi panogi med drugim zagotovil podporo za investicije v tehnologijo.

Tomaž Kmecl iz družbe Kolektor Etra uspeh v tujini, med drugim so prisotni v skandinavskih državah in Nemčiji, pripisuje stalnim vlaganjem v razvoj, izboru prave panoge in dobrim proizvodom. Izpostavil je delovanje na področju obnovljivih virov energije, kot je gradnja vetrnih elektrarn. Meni, da se za povečanje dodane vrednosti premalo slovenskih podjetij usmerja v končne proizvode in gradnjo blagovne znamke.

Bodo selili proizvodnjo iz Slovenije?

Glede selitve proizvodnje iz Slovenije Žerjal pravi, da v njihovi družbi že potekata procesa prilagajanja proizvodnje globalnim kupcem in optimizacija stroškov s proizvodnjo v cenejših državah. Tako je predvidena proizvodnja na Kitajskem in BiH, pri čemer pa bo razvoj inovativnih rešitev zaradi potrebe po visoko izobraženem kadru in ustrezni opremi sprva še skoncentriran v Sloveniji.

Mate o selitvi meni, da kdor se ukvarja s proizvodnjo za znanega naročnika, ne bo selil proizvodnje v tujino, in sicer zaradi bližine naročnikov in razvojnih kadrov. Računa pa na obratno sliko – da bo v določenih panogah prišlo do prevzemov s strani tujcev.

Kmecl pravi, da vse segmente proizvodnje, ki prinašajo dodano vrednost (razvoj, končno montažo in laboratoriji), ohranjajo v Sloveniji, ostalo jim proizvajajo partnerji v tujini.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj po besedah Lejle Fajič med ukrepi za povečanje gospodarske aktivnosti navaja ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sektorju, kar da bo med drugim pomembno pri pridobivanju potrebnih novih finančnih virov podjetij, in javnofinančno konsolidacijo, brez katere na srednji rok ne bo gospodarske rasti.

Umar pričakuje, da se bo nadaljeval proces prestrukturiranja, v katerem delovno intenzivna podjetja z nižjo dodano vrednostjo zmanjšujejo obseg proizvodnje in število zaposlenih, nadaljeval. Želeli bi si, da bi s sektorskimi politikami te procese ustavili. V tem pogledu bo po njenem mnenju tudi država morala spremeniti svoje usmeritve od horizontalnega podpiranja v bolj usmerjeno podporo določenim sektorjem.

'Narejeno v Sloveniji'

Predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je med ključnimi ukrepi navedel krepitev blagovne znamke Narejeno v Sloveniji in posameznih blagovnih znamk ter osredotočanje na makroekonomske pogoje, kot je konsolidacija javnih financ, takšno razdolževanje gospodarstva, da ne bo hkrati prišlo do stagnacije, in deregulacijo poslovnega okolja. Po njegovem mnenju bi bilo treba okrepiti strategije za prodor na tuje trge, med njimi tudi na tiste, kjer slovenska podjetja še niso prisotna.

Hribar Milič pričakuje, da bodo v prihodnjem desetletju razvoj vodile panoge, ki bodo bolj povezane z znanstvenoraziskovalno sfero, proizvajale izdelke, ki bodo globalno konkurenčni in ki bodo prinašali višjo dodano vrednost, ali ki bodo izkoriščale prednosti Slovenije, kot je npr. les ali geostrateški položaj. Tudi on se zavzema za razvojno industrijsko politiko.