'Ne gre za zamere, niti za obračunavanje'

Danes so kriminalisti Generalne policijske uprave (GPU) predstavili rezultate dela na področju gospodarske kriminalitete ter kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj korporacijske kriminalitete in zlorabe trga finančnih instrumentov.

Sicer kriminalisti niso omenjali nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, toda iz navedenega bi lahko sklepali, da morda gre za njiju.

Če gremo takoj na zaključek preiskave: na vrhovno državno tožilstvo so podali tri kazenske ovadbe zoper dva zastopnika gospodarskih družb v času storitve kaznivih dejanj, ki so bile predmet prevzemanja, in dodatno zoper 11 fizičnih oseb, ki so pri storitvi kaznivih dejanj utemeljeno osumljene v obliki udeležbe sostorilstva ali pomoči, ter zoper pet pravnih oseb v obliki odgovornosti za storitve kaznivih dejanj, in sicer: zloraba položaja ali pravic, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pranje denarja, ponareditev ali uničenje poslovnih listin in zloraba trga finančnih instrumentov.

Kriminalisti so dejali, da skupna škoda znaša najmanj 135 milijonov evrov. Ovadeni pa so si nagrabili za kar 92 milijonov evrov premoženjske koristi, to pa so storili na podlagi kaznivih dejanj, poudarja policija.

Da so sodelovali v kaznivih dejanjih, so utemeljeno osumljeni tudi borzni posredniki, so poudarili policisti.

Preiskovali tri sklope kaznivih dejanj

Policija je v okviru preiskave preiskovala tri sklope kaznivih dejanj. V prvem gre za utemeljen sum, da so osumljeni pri opravljanju gospodarske dejavnosti družb zlorabili svoje položaje z namenom, da pridobijo veliko protipravno premoženjsko korist.

To naj bi storili tako, da so izvedli prodajo večjega števila vrednostnih papirjev, ki jih je oškodovana družba prodala za okrog 53 odstotkov pod tržno ceno na podlagi ponarejenih opcijskih pogodb v verigi prodaj med tremi gospodarskimi družbami do končnega kupca, ki je vrednostne papirje plačal po tržni ceni v času izvedbe prodaje oz. nakupa.

Na podlagi tega naj bi se na škodo gospodarske družbe, ki je papirje prodajala, nezakonito ustvaril kapitalski dobiček pri drugih dveh gospodarskih družbah v verigi prodaj, in sicer v prvi v višini več kot 750.000 evrov in v drugi v višini več kot 25 milijonov evrov.

V drugem primeru je osumljeni s svojim vplivom predsednika uprave in nadzornih svetov povezanih oseb skupaj z ostalimi osumljenimi in z namenom, da bi gospodarskim družbam v svoji lasti pridobil premoženjsko korist v obliki prevzema, izrabil svoj položaj ter z nezakonitim financiranjem izvedel prikrit prevzem ciljne družbe, katere zastopnik je bil sam. V tem primeru naj bi nastala premoženjska škoda v višini več kot 109 milijonov evrov.

Tretji sklop preiskav pa se je nanašal na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov, in sicer na podlagi kazenske prijave agencije za trg vrednostnih papirjev. Osumljeni naj bi – z namenom eni izmed že navedenih gospodarskih družb prevzemnic pridobiti protipravno premoženjsko korist – s prepovedanim ravnanjem zlorabili trg finančnih instrumentov.

To naj bi storili tako, da so na Ljubljanski borzi organizirali izdajanje naročil za sklepanje poslov za nakupe vrednostnih papirjev obravnavane slovenske družbe po višjih cenah, kar je udeležencem trga dajalo napačno predstavo glede povpraševanja, in s tem zagotovili višjo ceno te delnice oz. preprečevali njen padec v primerjavi z borznim indeksom SBI 20. Opravljenih je bilo več kot 140 posameznih nakupov za več kot 66.000 delnic obravnavane delniške družbe.

Policija je sicer v okviru teh preiskav na tožilstvo podala tudi več pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, ki ustreza premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem. Nanaša se na vse pravne in fizične osebe, ki so takšno korist pridobile, v skupni višini 92 milijonov evrov.

Kriminalistična policija je pri preiskovanju omenjenih sklopov kaznivih dejanj sodelovala še posebej z uradom za preprečevanje pranja denarja, davčno upravo, agencijo za javnopravne evidence in storitve, uradom za varstvo konkurence, Klirinško depotno družbo, Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Ljubljansko borzo in Banko Slovenije.

Bavčar: Kresalova uporabila policijo

Bavčar se je za oddajo 24UR odzval z besedami: "Gre za povzetek stare neresnične ovadbe Zorana in Damjana Jankovića. In to, da se jim je zdelo potrebno, da po nekaj mesecih, ko so zaključili zadevo, prav dva dni po mojem intervjuju v Financah to ponovno objavijo, se mi zdi, da je ministrica Kresalova uporabila kriminalistično policijo, da odgovarja na moj intervju."

Na GPU so v odzivu na Bavčarjeve navedbe zapisali, da "policija ne sklicuje novinarskih konferenc, ker bi ji to kdo naročil, da bi se s tem odzivala na določene navedbe v intervjujih iz dnevnih časnikov," in dodajajo, da so novinarsko konferenco sklicali po predhodni uskladitvi z državnim tožilstvom.

Ministrica Katarina Kresal pa je za oddajo 24UR dejala: "Ugotavljam, da vsakdo od pomembnejših ljudi, ki se znajde v postopkih policije, naenkrat kot krivca pokaže mene. Ne gre za zamere, niti za obračunavanje. Policija samo v sodelovanju s tožilstvom opravlja svoje delo. To je očitno postal trend obrambe, vsaj v mojem mandatu."

Šrot: Policija zoper mene ni vložila ovadbe

"To ste narobe razumeli, to sumijo Igorja Bavčarja," je na vprašanje, ali je policija zoper njega vložila kazensko ovadbo zaradi gospodarske kriminalitete, s katero sumijo več oseb za 135 milijonov evrov škode, dejal Šrot.