Članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Tomaž Jeršič predstavil dosežke v času slovenskega predsedovanja.
Ni pa se mogel izogniti vprašanju o dogajanju v Nuklearni elektrarni Krško (Nek). Oglasil se je namreč evropski poslanec, Avstrijec Paul Rübig, ki je omenil "nesrečo". Jeršiča je vprašal, kako gleda na vzpostavitev morebitne agencije za nadzor nad jedrsko energijo na ravni EU. "Ali bi lahko imeli tak neodvisen organ — podobno kot Francija — tudi na ravni EU?" je vprašal.
Jeršič mu je najprej odgovoril, da je v primeru Nek res prišlo do določene napakice in da je Agencija za jedrsko varnost delovala skladno s pravili. "Slabše bi bilo, če Bruslja ne bi obvestila o napaki. Delovala je v skladu s svojimi pooblastili in obveznostmi," je ocenil državni sekretar. Sicer pa je dejal, da je jedrska energija v rokah držav članic in da je sam skeptičen do organa za nadzor na ravni EU. "Težko si predstavljam, da bi lahko nek krovni organ posegal v pristojnosti posameznih držav," je dodal.
Kot pozitivne dosežke je Jeršič izpostavil predvsem liberaliziran, dobro povezan notranji energetski trg in podnebno-energetski sveženj.
Potrditev dogovora glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa, poleg možnosti lastniške ločitve in neodvisnega sistemskega operaterja (t. i. ISO opcija) omogoča tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosa (t. i. ITO).
"Ta izjemen dogovor dolgoročno vodi v boljše, učinkovitejšo in bolj konkurenčno delovanje trga, kar je pomembno za uporabnike. Gre za pomemben korak naprej pri vzpostavljanju konkurence in neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja od ostalih, tržnih funkcij v energetiki, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje dobave energije," je prepričan Jeršič.
Slovenska evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je tretji sveženj liberalizacije energetike ocenila kot posebej težaven dosje, ker je "energija osnovna dobrina, ki vpliva na kakovost človekovega življenja", nadzirana pa je s strani vlad.
Vlada ustanovila komisijo za proučitev okvare v Nek
Vlada je medtem na seji sprejela sklep o ustanovitvi komisije, ki bo proučila dogajanje in način poročanja ob okvari v Nek.
Komisija bo proučila informacijo o dogajanjih in poročanju glede dogodkov v Neku 4. junija, vse postopke, ki so jih ob nesreči izvedli pristojni organi, sistem obveščanja in komuniciranja ob tovrstnih dogodkih ter odgovornost pristojnih. Poročilo s predlogi ukrepov mora komisija pripraviti v 14 dneh.
Komisijo bo vodil Borut Mavko z Instituta Jožef Stefan (IJS), v njej pa bodo še Matjaž Ravnik iz IJS, strokovnjakinja za jedrsko tehniko Romana Jordan Cizelj, Božidar Kranjc iz Neka, poveljnik štaba civilne zaščite Miran Bogataj in Aleš Janežič iz uprave za jedrsko varnost.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.