Namesto tržnega državno gospodarstvo?

Predsednik republike Danilo Türk je na okrogli mizi z naslovom Ekonomija, pravo in politika v času finančne krize, ki se je v okviru 35. dnevov slovenskih pravnikov odvila v Portorožu, izpostavil pomen socialnega dialoga in utrjevanja kakovosti pravosodja za izboljšanje učinkovitosti in etičnosti družbe.

Kriza avtoritete institucij

"Brez pravilno definiranih institucij ne bo izhoda iz krize," je dejal Türk, ki je ob tem poudaril, da se v Sloveniji ob gospodarski krizi soočamo tudi s krizo avtoritete institucij. Ob tem je izpostavil še, da je za Slovenijo največja praktična nevarnost krize, da zamudi priložnost za potrebne reforme, kar lahko vodi v podaljševanje krize in zastoj v razvoju.

V času krize je po njegovih besedah potrebno bolj kritično razmišljati tudi o pravu in pravnih institucijah ter o etičnih vprašanjih. Kot je še dejal, se etičnost družbe vidi v kakovosti njene regulative, pri čemer pa moramo v Sloveniji, ki je gospodarsko in monetarno vpeta v širše sisteme, ugotoviti, kaj sploh lahko reguliramo in s kakšnimi instrumenti.

Namesto tržno državno gospodarstvo?

Marjan Senjur z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da se trenutno soočamo z reguliranjem in stimuliranjem trga, ustvarjanjem konkurenčnega okolja in umetnih trgov, kar vse potrebuje pomoč države. Sam vidi nevarnost predvsem v tem, da bomo namesto v tržnem pristali v državnem gospodarstvu. Kot je še opozoril, morajo poleg pravnikov v sistemu reguliranega kapitalizma osrednjo vlogo ohraniti tudi ekonomisti, ki bodo skrbeli za učinkovitost sistema.

Iluzija je, da bo gospodarske probleme rešilo pravosodje

Po mnenju predsednika Zveze društev pravnikov Lojzeta Udeta se je ocena liberalnih ekonomistov, da je model tržne ekonomije v pogojih globalizacije sposoben samokontrole, izkazala za napačno, prav tako pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bo ključne probleme gospodarske narave sposobno rešiti pravosodje. Čeprav je vprašanje etike osrednje vprašanje gospodarske krize, govorjenje o etiki navadno ne rezultira tudi v ravnanju, je še dejal Ude.

Če bi prepoznali anomalije, krize morda ne bi bilo

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je izpostavila pomen dobrega sistema nadzora, kajti "svobodni trg lahko svobodno funkcionira samo ob zelo jasno določenih pravilih". Regulatorni sistemi predstavljajo po njenih besedah imunski sistem prostega trga. Po mnenju Kresalove je za krizo morda delno odgovorna tudi država, ki sistema morda ni vzdrževala dovolj dobro. "Če bi znali prepoznati anomalije v sistemu, danes krize mogoče ne bi bilo," je poudarila.

Vzrok za razmere so slaba pravila igre

Po mnenju Bernarda Brščiča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za gospodarsko krizo ne smemo obsojati liberalnega modela kapitalizma. Vzrok nastalim razmeram je predvsem pomanjkljivo določanje pravil igre, ki je temeljno poslanstvo države, je poudaril Brščič. Do krize, ki je po njegovih besedah ponovitev velike depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, sta privedli zgrešena ekonomska politika in institucionalni zlom, je dejal Brščič.

Po njegovem mnenju je nujno potrebno zagotoviti delovanje pravne države, ostalo pa naj bo prepuščeno svobodni podjetniški pobudi. Vmešavanje države v tržne rezultate po njegovih besedah poslabšuje mehanizme svobodnega trga, ki ob upoštevanju pravil igre sicer daje optimalne rezultate.