Banka Slovenije za letos napoveduje 2,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko so septembra lani pričakovali 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto Sloveniji napovedujejo 1,8-odstotno rast, kar je enako kot v jesenski napovedi, leta 2017 pa naj bi rast dosegla dva odstotka.
Banka Slovenije je napoved za letošnje leto precej izboljšala. Pri tem so zelo pomembne javne investicije, ki so posledica črpanja evropskih sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013, ki jih je letos možno koristiti zadnje leto. "Dobro deluje tudi izvoz," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vodja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda.
Rast zasebnih investicij bo letos še omejena zaradi razdolževanja podjetij v nekaterih sektorjih, zlasti v gradbeništvu, finančnih holdingih in posredovanju z nepremičninami. Okrevanje gospodarstva pa bo še vedno temeljilo na solidni rasti izvoza. Izvozniki se kažejo kot zelo fleksibilni in izvažajo vse več izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Zunanjetrgovinski presežek se bo še povečal, saj se bodo komponente domačega povpraševanja krepile le postopoma.
Več je agencijskega zaposlovanja
Lanska ugodna gibanja so se prelila na trg dela. Povečalo se je predvsem agencijsko zaposlovanje, katerega slabost je, da ne vemo, v katerih sektorjih in za koliko časa, v predelovalnih dejavnostih oz. izvoznem sektorju pa se zvišujejo plače. To bi se lahko, a se še ni prelilo v večjo potrošnjo gospodinjstev. Po Delakordejevih besedah se to ni zgodilo zaradi višje stopnje brezposelnosti in tega, da gospodinjstva zaradi večjih negotovosti še vedno varčujejo bolj kot v preteklosti.
Presežek tekočega računa nastaja predvsem v izvoznem sektorju. Ta pa bo ohranjal podobne rasti kot lani, nekje pri okoli šestih odstotkih BDP, je povedal.
Tveganji za nižjo gospodarsko rast sta izvoz in investicije javnega sektorja, bolj od napovedi pa jo lahko zvišajo večje investicije zasebnega sektorja in trošenje gospodinjstev. Tveganje za inflacijo pa predstavljajo cene surovin in višanje plač doma.
"Za obnovitev zasebne potrošnje je nujna zagotovitev stabilnega makroekonomskega okolja z nadaljnjim odpravljanjem administrativnih okvir in izvedba reform, ki bo omogočala javnofinančno konsolidacijo in prispevala h krepitvi dolgoročnega potenciala gospodarstva," je povzel Delakorda. Glede reform ni bil natančen, saj jih bo po njegovih besedah opredelila vlada v nacionalnem reformnem programu ter v programu stabilnosti.
Pričakovanja pa gredo po njegovih besedah v smeri ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti. Bo pa za državo precejšen izziv, da najde pravo kombinacijo med potrebnimi dolgoročnejšimi ukrepi za konsolidacijo javnih financ in da se z njimi ne bo zatrlo šibke gospodarske rasti, je sklenil.
Cene življenjskih potrebščin bodo padle
Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos v povprečju znižale za 0,1 odstotka, prihodnje leto naj bi inflacija znašala 1,1 odstotka, leta 2017 pa 1,4 odstotka.
Bolj optimistične gospodarske napovedi za Slovenijo v zadnjem času prihajajo iz praktično vseh domačih in mednarodnih institucij. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v konec marca objavljeni spomladanski napovedi za letos napovedal 2,4-odstotno gospodarsko rast, za leto 2016 dvoodstotno in za leto 2017 2,1-odstotno.
Mednarodni denarni sklad je sredi februarja napovedal, da bo Slovenija letos beležila 1,9-odstotno, prihodnje leto pa 1,7-odstotno rast.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.