Službe, ki na vas v letu 2016 čakajo pri slovenskih delodajalcih. Kako do njih, če ne ustrezate kriterijem? Plače pa ...

"Po večletnem obdobju krize je slovensko gospodarstvo v letu 2014 pričelo okrevati, v letu 2015 pa so se ugodni trendi nadaljevali, zato Slovenija ponovno beleži hitro gospodarsko rast, h kateri največ prispevata izvoz in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu. Krepiti se je začela tudi zasebna potrošnja. V lanskem letu se je nadaljeval trend zviševanja  vrednosti industrijske proizvodnje, medtem ko se je vrednost opravljenih gradbenih del zmanjševala, manj je bilo tudi investicij v osnovna sredstva. V letu 2016 bo po podatkih Umarja, gospodarska rast nekoliko nižja, glavni motor bo še vedno izvoz, okrepila se bo zasebna potrošnja, manjše pa bodo investicije predvsem zaradi nižjih javnih investicij ob prehodu na novo finančno perspektivo. Napoved gospodarskih gibanj za leto 2016 je tako ugodna," so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje.

Kot pravijo, je gospodarska rast v lanskem letu pozitivno vplivala tudi na trg dela. Število delovno aktivnih je bilo v porastu, zmanjševalo se je število registriranih brezposelnih oseb.

Konec septembra lani so nato znova zabeležili rast brezposelnosti, ki je bila po njihovi oceni predvsem posledica priliva mladih iz izobraževanja. Število brezposelnih se je znova povečalo konec decembra, kot posledica priliva oseb, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas ter manjšega zaposlovanja.

Lani se je namreč zaposlilo 4 odstotke manj ljudi kot leta 2014, skupaj sicer 70.971 oseb, pravijo na Zavodu za zaposlovanje, kjer imajo danes v evidenci okoli 113.000 ljudi, ki iščejo svojega delodajalca.

Lani so sicer slovenski delodajalci največ povpraševali po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarjih, zidarjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalcih, varilcih, elektroinštalaterjih, kuharjih, tesarjih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, orodjarjih in komercialnih zastopnikih za prodajo, naštevajo na Zavodu za zaposlovanje, kjer sicer dodajajo, da Zavod od leta 2013 nima več pregleda nad vsem prostimi delovnimi mesti.

So pa lani oktobra in novembra izvedli anketo Napovednik zaposlovanja. Na podlagi zbranih podatkov ocenjujejo, da naj bi se v prvi polovici leta 2016 povečalo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, trgovini, prometu in skladiščenju, gostinstvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, dejavnosti javne uprave in obrambe ter v zdravstvu in socialnem varstvu.

Konkretno naj bi v prvi polovici leta 2016 delodajalci najpogosteje iskali varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, zidarje, komercialne zastopnike za prodajo, kuharje, strugarje ter čistilce.

Številni delodajalci iskanih kadrov sicer lani niso našli. "Gre za poklice, ki so na slovenskem trgu že dalj časa deficitarni. To so varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjarji, kuharji, strugarji, zidarji, natakarji, tesarji, tehniki za strojništvo, izvajalci suhomontažne gradnje," pojasnjujejo na Zavodu.

Mrtvilo je lani vladalo, ko gre za povpraševanje za kadri kot so predmetni učitelji v osnovni šoli, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji in kadri iz drugih področij družboslovja. Malo povpraševanja je bilo tudi po poslovnih sekretarjih in tajnikih, različnih uradnikih, poklicih za zaključna tiskarska dela in knjigovezih, upravljavcih strojev za šivanje oblačil, proizvodnjo obutve, kurirjih ...

Medtem ko bo situacija najbrž precej podobna tudi letos, pa na Zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da naj bi se zaposlovanje najbolj zmanjšalo v gradbeništvu.

In kdo so tisti, ki že v osnovi težje dobijo delo?  Starejši brezposelni, tisti brez strokovne izobrazbe, osebe, ki imajo zdravstvene omejitve, invalidne osebe ...

Možnost pridobitve zaposlitve se sicer razlikuje tudi med različnimi deli države.  Tako je višja stopnja brezposelnosti značilna za regije v vzhodnem delu Slovenije. Najvišjo stopnjo brezposelnosti so oktobra lani zabeležili v Pomurski regiji, bila je 18,1-odstotna, sledita Zasavska s 14,9-odstotno brezposelnostjo in Posavska regija s 13,2-odstotno brezposelnostjo.

Višjo registrirano stopnjo brezposelnosti od slovenskega povprečja so zabeležili še v Podravski in Savinjski regiji ter jugovzhodni Sloveniji. Število brezposelnih pa se je najbolj zmanjšalo v Koroški regiji, Podravju, Goriški in Gorenjski regiji.

Kaj ponujajo delodajalci - pogodbe za nedoločen, določen čas ali kar delo preko s.p.-ja?

Na vprašanje, kakšno obliko sodelovanja so lani delodajalci najpogosteje ponujali iskalcem zaposlitve, so nam na Zavodu za zaposlovanje pojasnili, da je bilo od vseh prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci prijavili v letu 2015, 78,9-odstotka prostih delovnih mest za določen čas, 21,1-odstotka pa za nedoločen čas.

Kot izhaja iz spodnje tabele, so nam posredovali tudi statistiko samozaposlitev v zadnjih letih. Čeprav bi bilo zagotovo krivično dvomiti v podjetnost Slovenk in Slovencev, pa je prav mogoče sklepati, da se v tej - sicer nekoliko padajoči številki - skrivajo tudi takšni "samostojni podjetniki", ki so pravzaprav v "podjetništvo" prisiljeni s strani delodajalca, za katerega je to pogosto najcenejša oblika "zaposlitve", doslej sprejeti ukrepi države pa imajo še naprej preveč lukenj, da bi jo izkoreninili.

Tisti, ki dela ne najdejo, ker njihova izobrazba, znanja in veščine ne ustrezajo potrebam delodajalcev, ki razpisujejo delovna mesta, se lahko vključijo v katerega od več programov aktivne politike zaposlovanja.

Ti so financirani tudi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada, kot pojasnjujejo na Zavodu, pa bodo v okviru sedanje finančne perspektive do leta 2020 nadaljevali z vrsto programov neformalnega izobraževanja, praktičnega usposabljanja in spodbud za zaposlovanje. "Odziv delodajalcev in brezposelnih oseb na vključevanje v programe APZ je pozitiven.  Odziv delodajalcev je razviden tudi  iz njihovega odziva na naša javna povabila,  ki smo jih bili v letu 2015 prisiljeni predčasno zapirati zaradi porabe sredstev," pravijo na Zavodu.

Programi aktivne politike zaposlovanja so sicer namenjeni zlasti mlajšim, starejšim, dlje časa brezposelnim in nižje izobraženim, pristojni pa skušajo tudi na ta način prispevati k večji uskladitvi ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Programe zato sestavljajo skupaj z delodajalci glede na njihove potrebe in primanjkljaj na trgu dela. Z vključenostjo v te programe je tako mogoče dobiti izobrazbo ali se usposobiti za opravljanje določenega dela ali poklica. "S praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih pa se lahko preizkusi ali usposobi za konkretno delovno mesto," pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje.

V letu 2015 se je v programe aktivnega zaposlovanja vključilo 22.797 ljudi, med katerimi je bilo 13.383 žensk in 9.457 mladih, kar predstavlja 41,5 odstotka vseh vključenih. Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja je bilo lani na voljo 57,1 milijona evrov.

In kako uspešni so vsi ti programi?

Na Zavodu ocenjujejo, da med najuspešnejše programe v okviru ukrepa Usposabljanje in izobraževanje sodi program Usposabljanje na delovnem mestu, kjer se  že od leta 2011 v roku enega leta po izteku programa zaposli več kot 70-odstotkov vseh udeležencev.  Ta program je bil leta 2015 namenjen  mladim, ki so se lahko usposabljali 3 mesece, ter tudi drugim brezposelnim osebam, ki so bile vključene en mesec oziroma dva meseca, pojasnjujejo.

Povečuje se tudi uspešnost programov Institucionalnega usposabljanja, kjer v zadnjih letih pripravljajo "programe po meri" skupaj s potencialnimi delodajalci in izvajalci ter so namenjeni pridobitvi konkretnih znanj za konkretne delodajalce. Med zelo pomembne ukrepe na Zavodu prištevajo tudi program javnih del, v katere se vključujejo izključno dolgotrajno brezposelne osebe.

Letos načrtujejo, da bodo za programe aktivne politike zaposlovanja lahko namenili sredstva v višini 93,8 milijona evrov: "V te programe bomo vključevali predvsem mlade do 30 let ter dolgotrajno brezposelne osebe, osebe starejše od 50 let in osebe z največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo. Tako planiramo programe Usposabljanje na delovnem mestu, Neformalno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi subvencioniranje zaposlitve za dolgotrajno brezposelne osebe, osebe starejše od 50 let in osebe z največ dokončano osnovnošolsko izobrazbo."

Najdejo se tudi "iskalci" dela, ki tega pravzaprav ne želijo ...

Medtem ko večina brezposelnih želi čim prej najti zaposlitev, se seveda najdejo tudi takšni, ki imajo "drugačne cilje". V letu 2015 je tako Zavod prenehal voditi v evidenci 13.181 oseb  - zaradi kršitve obveznosti.

In kakšne so bile te kršitve? "Največ oseb smo prenehali voditi zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, kršitev obveznosti iz aktivne politike zaposlovanja in odklonitve zaposlitve," pojasnjujejo.

Kaj se nam na trgu dela obeta dolgoročno?

Umar v svoji jesenski napovedi napoveduje, da bo rast bruto domačega proizvoda v letu 2016 2,3-odstotna, prav tolikšna naj bi bila leta 2017.

Napovedujejo tudi, da se bo v prihodnjih dveh letih nadaljevalo okrevanje na trgu dela. Kot pišejo, se je okrevanje zaposlenosti leta 2015 okrepilo za 1,5  odstotka, število zaposlenih pa se je večinoma povečalo na račun zasebnega sektorja, kar naj bi se nadaljevalo tudi v letih 2016 in 2017, ko pričakujejo krepitev okrevanja zaposlenosti  za 1,1 in 0,9-odstotka.

Podjetja naklonjena "fleksibilnejšim oblikam zaposlovanja"

"Podjetja bodo še naprej izkoriščala možnosti fleksibilnejših oblik zaposlovanja, kar se bo odrazilo v ohranjanju relativno visokega števila zaposlenih preko agencij za posredovanje dela," napoveduje Umar.

Medtem v državnem sektorju povečanje zaposlenosti pričakujejo leta 2017, čeprav naj bi ta zaradi varčevanja še naprej ostajala skromna.

Umar ocenjuje, da bomo leto 2016 zaključili z okoli 108.000 brezposelnimi, leto 2017 pa z okoli 102.000 brezposelnimi, na te številke pa naj bi vplivalo okrepljeno zaposlovanje, manj brezposelnih zaradi stečajev, pa tudi generacije, ki bodo vstopale na trg dela, bodo manjše.

Ne obetajte si veliko višje plače

Še nekaj časa pa bo očitno trajalo, da se bodo boljši statistični podatki in optimizem odražali tudi v naših denarnicah, vsaj če gre verjeti napovedim Umarja. Tako za letošnje in prihodnje leto napovedujejo "umirjeno rast plač".

V zasebnem sektorju naj bi to umirjenost zaznamovale "težnje po stroškovni učinkovitosti", v javnem pa prizadevanja za konsolidacijo javnih financ. "V zasebnem sektorju pričakujemo umirjeno rast plač, ki bo zaostajala za rastjo produktivnosti dela, saj pričakujemo, da bodo podjetja še naprej stremela k ohranjanju konkurenčnega položaja, rast pa bo zadrževala tudi še vedno visoka brezposelnost," ocenjujejo. Na povprečno rast plač bo po napovedih Umarja vplival tudi učinek spremembe v strukturi zaposlenih zaradi povečanega zaposlovanja na nižje plačanih delovnih mestih.