'Najprej naj ukinejo plenarna zasedanja'

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta v torek pozvala k ustanovitvi "prave gospodarske vlade območja evra" in se zavzela za to, da bi se vseh 17 držav z evrom k uravnoteženemu proračunu zavezalo tudi v svojih ustavah.

Ob tem se v poslanski skupini SNS sprašujejo, zakaj potrebujemo še eno institucijo več, ko imamo uradno slovensko vlado v skladu z ustavo in zakoni ter Evropski svet. "Koliko komisij in raznih skupin še nameravajo predstavniki najvplivnejših držav EU ustanoviti za razrešitev finančne krize?“ so zapisali.

Do uvedbe evra je bila monetarna politika v pristojnosti Banke Slovenije, ki je z vstopom v EU postala del Evropskega sistema centralnih bank (ECB). S tem se je Slovenija odrekla monetarni suverenosti in se podvrgla centralno vodeni monetarni politiki ECB. Za vse, kar se danes dogaja na monetarnem finančnem področju, je absolutno odgovorna ECB, v celoti za vse države območja evro, so prepričani.

Zato absolutno nasprotujejo ideji o oblikovanju evrovlade. "V tem ne vidimo nobene potrebe, kvečjemu dodatno množenje evrobirokracije. EU naj najprej ukine plenarna zasedanja v Strasbourgu. Vsi se zavedamo, koliko stane vsakokratna selitev tisočih birokratov, njihove nočitve itd.“ Prav tako se sprašujejo, kaj poleg prejemanja dobre plače počnejo slovenski predstavniki na visokih položajih v pomembnih finančnih institucijah, npr. Anton Rop v Evropski investicijski banki in Milan M. Cvikl v Evropskem računskem sodišču.

Zadnje ideje, ki sta se jih spomnila Sarkozy in Merklova, kažejo na politično prevlado najmočnejših članic EU in zgolj pokrivanje finančnih lukenj brez dna, kar želijo naprtiti vsem državam članicam EU, še pravijo v SNS. "Zanima nas, koliko časa še bodo druge članice, vključno s Slovenijo, samo nemo prikimavale odločitvam velikih dveh? Po naši oceni gre za hlapčevstvo in nesramnost brez primere," so zaključili.

Križanič predlog pozdravlja

Da je večina predlogov Merklove in Sarkozyja blizu dosedanjim slovenskim stališčem, pa ocenjuje minister za finance Franc Križanič. Glede predlogov po vključitvi določil o zgornji meji javnega dolga in uravnoteženem proračunu je poudaril, da je Slovenija ves čas obravnave zakonodajnega paketa za krepitev gospodarskega upravljanja v območju evra in EU, o katerem se trenutno usklajujeta Evropski parlament in članice Unije, dosledno zagovarjala osredotočenje na obseg javnega dolga.

Znova je spomnil tudi na osnutek novega zakona o javnih financah, ki ga vlada še ni sprejela, predvideva pa določitev zgornje meje javnega dolga pri 45 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) ter državnih poroštev pri 13 odstotkih BDP.

Slovenija je kot malo in izredno odprto evropsko gospodarstvo po njegovih besedah prav tako naklonjena nadaljnjemu poglobljenemu usklajevanju ekonomskih politik, vključno z razpravo o skupni davčni osnovi za davke na prihodke podjetij.

Glede predloga po vzpostavitvi "prave gospodarske vlade za območje evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra, pa je Križanič dejal, da lahko pobudo pozdravi, če bi redna zasedanja predsednikov držav in vlad območja evra prispevala k poglobljeni koordinaciji gospodarskih politik.