Svet ECB v četrtek skladno s pričakovanji trgov drugič zapored ni spremenil osrednjih obrestnih mer za evrsko območje. "Po naših ocenah bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven," je odločitev sveta ECB v današnji izjavi za javnost pospremil Vasle.

Kot je poudaril, bodo njihovi nadaljnji koraki odvisni od aktualnih razmer, "to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov". Odločitve ECB bodo po njegovem še naprej zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k dvoodstotnemu cilju ECB.

Umirjanje inflacije in okrevanje gospodarske rasti

Guverner je ob tem spomnil, da najnovejše napovedi, ki so jih člani Sveta ECB obravnavali v četrtek, za obdobje 2023–2026 predvidevajo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti. Rast realnega BDP bo po napovedih letos 0,6-odstotna, v prihodnjih letih pa naj bi se okrepila na 0,8 odstotka v 2024 in na 1,5 odstotka v 2025 in 2026, je navedel.

Glede inflacije pa je dejal, da se bo tekom napovedanega obdobja še naprej zmanjševala, pri čemer bo po umiritvi rasti cen energentov in hrane postala osnovna inflacija, gnana s povišano rastjo stroškov dela, glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4-odstotna, v prihodnjem letu pa 2,7-odstotna. V letih 2025 in 2026 se bo nato ob vztrajanju dezinflacijskih učinkov denarne politike nadalje zmanjšala na 2,1 odstotka in 1,9 odstotka, je poročilo povzel Vasle.

"V Banki Slovenije podobna gibanja pričakujemo tudi za Slovenijo," je dejal Vasle in napovedal, da bodo celotno napoved predstavili sredi prihodnjega tedna.

"V luči nekoliko šibkejših makroekonomskih podatkov in upočasnjevanja inflacije so se od oktobrskega zasedanja Sveta ECB zahtevane donosnosti na finančnih trgih vidno znižale," je povzel in dodal, da so tržni udeleženci povečali svoja pričakovanja za zniževanje ključnih obrestnih mer globalnih centralnih bank v letu 2024.

Kot je poudaril Vasle, ključne obrestne mere ECB predstavljajo glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. ECB se je v luči tega odločila, da se bo hitreje od dosedanjih napovedi začela umikati iz posebnega programa PEPP, sprejetega v času pandemije.

Do zdaj je veljalo, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev vnovič investirati vsaj do konca leta 2024, zdaj pa velja, da jo bodo v prvi polovici prihodnjega leta reinvestirale v celoti, v drugi polovici leta pa nameravajo portfelj v povprečju zmanjševati za 7,5 milijarde evrov na mesec. Ponovno investiranje v okviru programa namerava svet ECB končati ob koncu 2024.