Najnižja raven obrestne mere doslej

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem rednem mesečnem zasedanju v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,25 odstotne točke, na odstotek. S tem je obrestna mera za območje evra na novi najnižji ravni doslej.

ECB je danes znižala tudi obrestno mero za mejno posojanje za 0,5 odstotne točke, na 1,75 odstotka, a ohranila obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti pri 0,25 odstotka, je objavila banka.

ECB ocenjuje, da je sedanja stopnja ključne obrestne mere "primerna", ni pa izključila možnosti, da bi jo v prihodnje znižali, je na novinarski konferenci dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet. "Člani sveta ECB se danes niso odločili, da je sedanja stopnja najnižja raven. Glede na trenutno stanje in razpoložljive podatke je sedanja stopnja primerna," je povedal.

Svet ECB se je danes načeloma odločil za ukrep odkupovanja kritih obveznic, in sicer v obsegu do 60 milijard evrov. Glede tehničnih podrobnosti se bodo dogovorili na naslednjem srečanju, je dejal Trichet. Ukrep je po njegovih besedah namenjen oživitvi trga.

Banka se je v skladu s pričakovanji odločila za podaljšanje ročnosti posojil za obstoječe operacije refinanciranja bančnega sektorja po fiksni obrestni meri in z neomejenimi količinami sredstev, in sicer s sedanjih šest na 12 mesecev.

Svet ECB je tudi odločil, da bo Evropska investicijska banka (EIB) z 8. julijem letos postala primerna sodelujoča stranka za operacije monetarne politike evrosistema, in sicer pod enakimi pogoji kot ostale primerne sodelujoče stranke.

ECB sicer ugotavlja, da svetovno gospodarstvo, vključno z območjem evra, še vedno pada. Tako zunanje kot domače povpraševanja bo po pričakovanjih letos ostalo izredno šibko, prihodnje leto pa naj bi si postopoma opomoglo. V centralni banki pričakujejo, da se bo na srednji rok ohranila stabilnost cen.

Tudi ameriška in britanska banka z ukrepi

Nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku (t. i. quantitative easing) sta že uvedli ameriška in britanska centralna banka, in sicer odkupovanje državnih obveznic od komercialnih bank. Bank of England je sicer danes, kot je znano, pustila ključno obrestno mero pri 0,5 odstotka, a nepričakovano povečala obseg sredstev za nestandardne ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku s 75 na 125 milijard funtov (141,6 milijarde evrov).

Obrestne mere sta danes znižali tudi češka in islandska centralna banka, prva za 0,25 odstotne točke, na 1,50 odstotka, druga pa za 2,5 odstotne točke, na 13 odstotkov. Obrestne mere sta v sredo znižali že norveška in romunska centralna banka.