Gospodarstvo

'Najboljši trenutek za potrebne spremembe smo že zamudili'

Ljubljana, 29. 11. 2011 20.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V to je prepričan direktor Umarja Boštjan Vasle, ki pravi še, da moramo v luči zaostrovanja razmer v evroobmočju ukrepati zdaj. Kot prvi ukrep vidi konsolidacijo javnih financ.

Vasle pravi, da bo v Sloveniji sprejemanje ukrepov težavno.
Vasle pravi, da bo v Sloveniji sprejemanje ukrepov težavno. FOTO: Kanal A

Tezo, da je Slovenija že zamudila najprimernejše obdobje za sprejem potrebnih strukturnih in fiskalnih reform, potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da se je slovensko gospodarstvo v času finančne in gospodarske krize skrčilo bolj od povprečja v območju evra, po krizi pa okreva počasneje od povprečja, poudarja prvi mož Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Vasle se zaveda, da bo v slovenskem družbenem kontekstu, ki je že pogosto onemogočil izvedbo nekaterih večjih reform, sprejemanje ukrepov težavno, učinki pa se bodo videli šele na nekoliko daljši rok. In čeprav so trenutne težave predvsem posledica poslabšanja razmer v slovenskem naravnem gospodarskem okolju, mora Slovenija sprejeti ukrepe na štirih ključnih področjih, da bi dvignila raven potencialne rasti gospodarstva, je še dejal prvi mož Umarja.

Če Slovenija ne bo sprejela potrebnih reform, se bo potencialna gospodarska rast vse tja do leta 2016 po ocenah Umarja gibala med 1,5 in dvema odstotkoma, kar je enkrat niže kot pred izbruhom krize.

Kot prioritetno nalogo Vasle vidi konsolidacijo javnih financ, saj je treba odhodke prilagoditi zmanjšani sposobnosti ustvarjanja prihodkov. Poleg tega je treba po Vasletovih besedah sprejeti niz ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva, resneje se je treba začeti ukvarjati s staranjem prebivalstva, katerega učinki bodo v Sloveniji med najbolj negativnimi v EU, stabilizirati in sanirati pa je treba tudi finančni sektor ter problem prezadolženosti gospodarstva.

Vasle je opozoril tudi na močan dvig cene zadolževanja Slovenije, ki se je na sekundarnem trgu povzpela nad sedem odstotkov. Država bi se morala po ocenah v prihodnjem letu zadolžiti za 2,5 do tri milijarde evrov, samo za obresti pa naj bi naslednje leto ob predpostavki 4,5-odstotne obrestne mere namenila 800 milijonov evrov, kar je malo manj od vsote, ki jo namenja za raziskave in razvoj. Čeprav je cena zadolževanja v veliki meri posledica velike negotovosti glede usode dolžniške krize v območju evra, ki se je razširila v osrednji del evrske skupine, pa lahko verodostojna stabilizacija javnih financ precej vpliva na pomiritev vlagateljev in izboljšanje podobe Slovenije v očeh bonitetnih agencij, meni Vasle.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimivseeno
30. 11. 2011 08.50
+0
Elita ima v rokah medije, ki kreirajo javno mnenje. Seveda je politika obvezana da na nek način vrne uslugo eliti na ta način, da še bolj zasužnji v dolžniška razmerja nemisleče ljudi, ker imajo potem boljše in manj zahtevne delavce.
zalijanc
30. 11. 2011 08.25
+6
Glede na podnebne razmere in količino vode, bi dva milijona Slovencev lahko živelo lepo udobno in mirno, z naravnimi viri in domačo proizvodnjo glede potreb. Žal si vsak državljan ne zna reči kdaj je dosti in pohlep leti s krediti v nebo. Kriza je samo posledica megalomanskega aparata ki služi da zaplete življenje namesto da poenostavi pot do cilja.Slovenski politiki so megalomani brez vesti in organizacije, vedno iščejo žrtev za izgovore za nepotrebne stroške .
Nimivseeno
30. 11. 2011 01.53
+0
Gospodarska rast se bo umirila po vsem Svetu. Kriza pa izvira samo iz pomanjkanja virov. Denar, ki ne sloni na virih (nafta...), ki je samo natisnjen, mu sledi inflacija. Eksponentne rasti dnevno načrpane nafte ne bo več, kar je pokazala cena, ki je bila 2008 čez 140 dolarjev za sodček, črpanje pa se ni povečalo. Zato se je zlomilo gospodarstvo. Zato je pa ZDA napadla Irak, ker si svoje bonitete kreira z orožjem. Nobena skrivnost ni, da so 911 napadalci prihajali iz Saudske Arabije, plačani od Pakistana. Napadli so Irak, na osnovi 20 let starih poročil o orožju množičnega uničenja, ki jih je takrat imel Irak, ko je napadel Iran. Imel jih je samo zato, ker so ZDA to orožje prodali Sadamu. Uporabljeno je bilo na kurdih. Irak je po besedah iraškega oljnega ministra najmanj raziskano in najmanj črpano. Logično, da si bo ZDA v dobi konca eksponentne rasti dnevno načrpane nafte poiskala sebi s svojim orožjem zlate rezerve. Cena hrane je tesno povezana s ceno nafte, zato lahko pričakujemo njeno podražitev. Eksponentna rast prebivalstva v zadnjem stoletju je produkt poceni energije nafte.