Finančna kriza je in bo imela velik vpliv tudi na državno blagajno. Tako zdaj politiki v naglici iščejo nove in nove davke, da bi čim bolj zakrpali proračunsko luknjo. Čeprav večina državljanov izkazuje nezadovoljstvo ob novih in novih predlogih za obdavčitev, pa obstajajo izjeme, ki se jih davki praktično ne tičejo. Še več, iz njihovega naslova se celo financirajo. Ali pa ga celo želijo kar uvesti. Se še spomnite predlaganega cerkvenega davka iz leta 2006, ko naj bi vsi državljani plačevali prispevke za rimskokatoliško cerkev?
V Sloveniji je bil leta 2006 aktualen tudi predlog o uvedbi cerkvenega davka, ki je v Nemčiji že ustaljena praksa, saj tam državljani že plačujejo 8- do 9-odstotni cerkveni davek. V Nemčiji tako na primer rimskokatoliška cerkev letno prejme okoli šest milijard evrov cerkvenega davka, ki ga izterja država, iz državnega proračuna pa se prav tako financira cerkveni verski pouk na državnih šolah. V Švici, natančneje v Zürichu, kanton plača vse prejemke reformiranih župnikov in pobira davke za cerkev, prav tako pa morajo davek plačevati tudi gospodarska podjetja. V Avstriji daje država cerkvi podatke o dohodku državljanov, da lahko cerkev sama izterja davku ustrezne prispevke.
Primerjava med obdavčenostjo navadnega slovenskega državljana in versko ustanovo nazorno razloži, zakaj se vse več Slovencev prek socialne spletne mreže povezuje v skupino Naj tudi cerkev plačuje davke.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.