Zaradi prenizke udeležbe referendum znova neuspešen. Kovačič se bo znova pritožil

Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,96 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 49,90 odstotka, proti pa 50,10 odstotka volivcev.

To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.

Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in Državni volilni komisiji naložili, naj razpiše novo glasovanje.

Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so namreč ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.

Cerar: Zakon o drugem tiru je naš testni kamen, ali želimo naprej

Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je po drugem referendumu o zakonu o drugem tiru dejal, da smo "zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil". "To je naš testni kamen, ali želimo naprej," je ocenil.

Cerar je izrazil obžalovanje, da je do ponovljenega referenduma prišlo. "Žal mi je, da sta (pobudnik referenduma Vili) Kovačič in (predsednik SDS Janez) Janša tukaj vzela državo za talko in smo v taki hudi zamudi, saj bi mi lahko to začeli graditi že lansko leto," je dejal.

"Ta projekt, ki je dobil podporo že na prvem referendumu, je dober projekt in je optimalen, a že tako zamujamo zaradi tega nagajanja in sedaj je treba s tem prenehati," je poudaril in dodal, da je treba projekt speljati za našo prihodnost.

Udeležba na tokratnem glasovanju je bila "katastrofalno" nizka, razlika v glasovih za in proti pa "irelevantna, malenkostna", je poudaril Cerar. Razlog za malenkost več glasov proti tik pred koncem štetja premier vidi tudi v tem, da "mnogi, ki so na prvem referendumu podpri zakon o drugem tiru - in takrat je bila udeležba precej višja -, enostavno niso prišli", saj se jim je zdelo nepotrebno na zahtevo vrhovnega sodišča še enkrat na referendum, na katerem so že odločili.

"Sam sem kot predsednik vlade seveda šel na referendum, glasoval za, a če bi bil navaden državljan, bi tudi jaz razmislil in se težko odločil, ali grem še enkrat na referendum, ki ga je povsem po nepotrebnem zahtevalo vrhovno sodišče in s katerim se je zgolj odlagala pomembna odločitev za Slovenijo," je nadaljeval Cerar.

Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost, da se bodo volivci naveličali nenehnih glasovanj in se ne bodo podali niti na prihajajoče parlamentarne volitve. "Želim in že danes pozivam volivke in volivce, da gredo na volitve 3. junija in da tam opravijo glavni referendum, komu bodo dali pooblastila za vodenje države," je poudaril.

Cerar želi tudi, da bi državljani "videli, kako narobe je, če si v Sloveniji na ta način nagajamo, če si take projekte, ki so v dobro vseh nas in prihodnjih generacij, politiziramo in se zaradi njih povsem po nepotrebnem delimo".

Gašperšič: Izgubljamo čas

Infrastrukturni minister, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič je po današnjem referendumu o zakonu o drugem tiru dejal, da "računa na to, da je bilo to glasovanje zadnji korak na poti do uveljavitve zakona". "Žal s tem izgubljamo prepotreben čas, ki bi ga lahko koristno uporabili za uveljavitev tega projekta," je poudaril.

Po njegovih besedah je tudi nizka udeležba na referendumu pokazala, da si volivci drugega glasovanja niso želeli, da je bilo vse povedano na prvem.

Gašperšič si nadeja, da se bo po uradni razglasitvi rezultatov zadeva hitro odvijala naprej. Da se bo z rezultatom referenduma o zakonu DZ čim prej seznanil in da bo zakon začel veljati. Glede novih pritožb pa računa, da ne bodo imele več osnove, da bi jim bilo ugodeno.

Spomnil je, da imajo pogodbo za pripravljalna dela za izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom že od lani, zato bodo na ministrstvu nadaljevali z aktivnostmi, da "s temi deli tudi čim prej začnemo, da omogočimo črpanje evropskih sredstev".

Vsem nasprotnikom projekta, tudi pobudniku referenduma Viliju Kovačiču, je položil na srce, naj razmislijo, kakšno škodo povzročajo državi s svojimi dejanji, tudi z ogrožanjem črpanja evropskih sredstev.

"Povzročena je tudi neposredna škoda šestih milijonov evrov z izvedbo dveh referendumov, ki nista prinesla ničesar drugega kot leto dni zamude pri izvajanju projekta," je dodal.

Kovačič se bo znova pritožil

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je zadovoljen z doseženo večino. Kljub temu se bo zaradi referendumske zakonodaje pritožil na izid referenduma, je napovedal.

"To je zelo dobro. Računal sem, da bo tako. Kvorum me pa ne zanima - ker je degeneracija demokracije," je po objavi rezultatov v Ljubljani dejal Kovačič.

Upa, da bo rezultat ostal njim v prid, pri tem pa ocenjuje, da je bila kampanja "medijsko izrazito neenakopravna", od prvega glasovanja se po njegovih besedah ni spremenilo nič, kvečjemu je šlo na slabše.

O izjavi premierja, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja, da so po referendumu "zdaj dobili zeleno luč, da se bo drugi tir po tem zakonu gradil", je Kovačič dejal, da je "on (Cerar, op. STA) dal leta 2013 rdečo luč demokraciji in se v zvezi s tem ne bi smel niti oglasiti".

Kovačič se bo na izid referenduma ne glede na končni rezultat pritožil, "ker je ureditev izrazito v škodo državljanov". "Prihaja do blatenja zaradi šestih milijonov za referenduma, a smo želeli glasovanje skupaj z volitvami. Pozival sem, naj zakon umaknejo. A oligarhi se nikoli ne zmotijo oz. ne dopustijo, da bi narod videl, kako so se zmotili," je dejal.

Pričakuje, da bo pritožba zamaknila začetek izvajanja zakona globoko v julij. To po njegovih besedah pomeni, da ta parlament in ta vlada cilja nista dosegla. "To je bil pa moj cilj. Čeprav glede demokracije še mnogo, mnogo manjka. To dela nas še čaka," je že pred razglasitvijo izida dejal Kovačič.

Odzivi strank

V SD so razplet današnjega vnovičnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru pričakovali, je o neizpolnitvi kvoruma povedal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Za SD je sicer najpomembnejše, da se izgradnja drugega tira začne čim prej.

V SDS so opozorili na neracionalno in negospodarno trošenje davkoplačevalskega denarja tako ob vnovičnem glasovanju kot tudi ob morebitni uveljavitvi zakona. Poudarili so, da se zavzemajo za gradnjo, vendar pa nasprotujejo načinu gradnje in načinu financiranja drugega tira, kot si ga je zamislila vlada Mira Cerarja. Prepričani so, da je celotna investicija vodena nepravilno in netransparentno, cena projekta, ki je določena kar z zakonom, pa previsoka in škodljiva za davkoplačevalce.

Levice rezultat današnjega ponovljenega referenduma o zakonu o drugem tiru ne skrbi, saj se zakon da popraviti. V naslednjem mandatu bomo predlagali, da se zakon spremeni in izloči možnost tujega kapitala ter da poostri civilni nadzor, je povedal Matej T. Vatovec iz Levice.

V NSi spoštujejo odločitev ljudi na referendumu in upajo, da bo projekt drugi tir čim prej uresničen. Kot so zapisali v odzivu na današnje glasovanje, pa pričakujejo, da bo drugi tir z davkoplačevalskim denarjem zgrajen po razumni ceni in da bo njegovo financiranje potekalo pregledno.

V Stranki Alenke Bratušek so se po ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru zavzeli za finančno revizijo projekta dvotirne proge, nato je treba začeti z delom. "Če bi mi bili v vladi, tega referenduma in ponovitve referenduma ne bi bilo. Drugi tir bi preprosto začeli graditi, saj za to ne rabimo posebnega zakona," so zapisali.

Mes: Naj se drugi tir čim prej zgradi

Za Slovenske železnice je ključno, da se drugi železniški tir Divača-Koper zgradi čim prej. Na obstoječem tiru rast ni več mogoča in če se gradnja drugega tira ne bo začela v kratkem, se bodo kupci tako Slovenskih železnic kot Luke Koper preusmerili drugam, je povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.

Medtem ko ponovljeni referendumu o zakonu o drugem tiru zaradi prenizke udeležbe tudi tokrat ni uspel, je Mes prepričan, da je treba načrtovano železniško progo začeti graditi čim prej. "Čim prej je treba objaviti mednarodni razpis," je dejal in dodal, da je nato treba sestaviti ustrezno pogodbo in vršiti nadzor ter v tem okviru ščititi interese tistega, ki projekt plačuje.

Razpis mora biti čim bolj odprt in takšen, da bo omogočil čim večjo konkurenco ter se bodo lahko nanj prijavili tisti, ki lahko ta tir zgradijo, je poudaril Mes. Nato je treba sestaviti ustrezno pogodbo, s katero se bo ščitilo interese investitorja, torej države oz. družbe 2TDK, in ne bo prihajalo do sklepanja aneksov. Nenazadnje se mu zdi pomembno zagotoviti ustrezen nadzor, da bodo dela tako v časovnih kot finančnih okvirih končana v skladu z načrti.

Za Slovenske železnice je po Mesovih besedah nujno, da se drugi tir zgradi čim prej. Obstoječi tir je namreč v takšnem stanju, da velika rast na njem ni več mogoča. "Kupci tako Luke Koper kot Slovenskih železnic pričakujejo, da se bo drugi tir začel graditi, saj je od tega odvisna njihova poslovna politika prihodnjih let. Če bodo v kratkem videli, da se drugi tir dejansko gradi, lahko dolgoročno računajo na to traso, torej lahko svojo logistiko peljejo skozi Luko Koper in slovensko ozemlje. V nasprotnem primeru se bodo odločali drugače," je dejal.

Nizko volilno udeležbo, na volišča je danes po še začasnih podatkih prišlo nekaj manj kot 15 odstotkov volilnih upravičencev, je Mes komentiral z besedami, da gre za zelo težko vprašanje, nenazadnje je stroka potrebovala 20 let, da je določila traso in vrsto financiranja. "Zato je bila nizka tudi volilna udeležba, saj volivci mislijo, da gre za zadevo stroke," je dejal.

Zadovoljni tudi v Luki Koper

V Luki Koper so zadovoljni, da bo zakon o drugem tiru po neuspelem tudi vnovičnem referendumskem glasovanju lahko začel veljati. To po njihovem mnenju predstavlja korak k začetku gradnje drugega tira, za kar si v Luki prizadevajo že 20 let in od katere je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov.

"Od izgradnje dodatne železniške povezave pristanišča z zaledjem je odvisna uresničitev naših strateških načrtov, ki do leta 2030 predvidevajo letni pretovor v višini 35 milijonov ton," so zapisali v upravljavcu koprskega pristanišča.

Tudi predstavniki delavcev Luke Koper se zavzemajo za čimprejšnji začetek gradnje drugega tira. Predsednik sveta delavcev Mirko Slosar kot ključno leto omenja 2025, ko naj bi dokončali železniško povezavo severnojadranskih pristanišč in Avstrije prek Italije.

Podobno upa tudi predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever. "Upam, da ne bo več nagajanj s strani politike in da ne bomo vsakih par mesecev risali nove proge in iskali nove rešitve. Ni več časa, da se to premika v prihodnost," je poudaril Sever.

Konec volilnega molka

Z zaprtjem volišč se je sicer končal volilni molk, ki je trajal od petka od 24. ure.

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 11 obvestil o domnevni kršitvi volilnega molka, povezanega z referendumom o zakonu o drugem tiru. Za devet obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, inšpektorat za notranje zadeve pa obravnava dve zadevi, za kateri obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.

Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, se ena od zadev, ki jih obravnava inšpektorat, nanaša na objavo na družbenem omrežju, druga pa na razdeljevanje letakov.

Za kršitelje so predvidene globe, ki za posameznike znašajo od 150 do 400 evrov, za odgovorno osebo organizatorja referendumske kampanje od 150 do 600 evrov ter za organizatorja kampanje od 700 do 3000 evrov.