Po klavrni usodi Kanina, najvišje ležečega slovenskega smučišča, kjer je (pre)stara gondola v tej sezoni obmirovala, je naziv najvišje ležeče točke slovenskega smučanja s 1962 metri prevzela zgornja postaja žičnice Zvoh. Nova šestsedežnica, ki bo peljala tja, je zagotovo najpomembnejša novost na Krvavcu, povečali pa so tudi kapaciteto stare šestsedežnice Vrh Krvavca, saj so dodali 15 novih stolov, da bi razbremenili čakalne vrste pred to napravo. Digitalizirali so krožno-kabinsko žičnico, dodali pa so še nekaj stvari, ki bodo prav prišle v poletni sezoni: od razširitve pustolovskega parka do nove trim steze in nakupa 50 električnih koles. V vse naštete novosti so vložili 11 milijonov evrov, od tega jih je osem primaknila država.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je prestrukturiranje devetih smučarskih centrov v gorske centre s celoletno ponudbo podprlo s 55,4 milijona evrov, še približno 20 so jih zbrali centri sami. Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji bodo tako do konca letošnjega leta izvedli velike infrastrukturne investicije v skupni vrednosti 84 milijonov evrov.

'Kiper' vlekel 'hruško'

Na Krvavcu zdaj hitijo z zaključnimi deli. Šestsedežnica Zvoh je pripravljena za obratovanje, ta teden je dobila potrebna dovoljenja, urediti pa morajo še vhod, namestiti ograje in mreže, čitalce smučarskih vozovnic.

Nova žičnica je bila sicer kupljena "na ključ", kar pomeni, da je bil proizvajalec Leitner tisti, ki je priskrbel delavce za njeno postavitev, krvavški žičničarji pa so se nato udeležili le izobraževanja, kjer so jim pokazali posebnosti naprave, na kaj je treba biti pozoren. Staro dvosedežnico so podrli konec junija, nato so postavili temelje za stebre in postaji, avgusta so pripeljali sestavne dele, ki so v Tihi dolini čakali na postavitev.

"To je sicer hitro sestavljeno, kot bi bile legokocke. Načrti so narejeni, deli so, in se to samo sestavlja skupaj. Najtežji je bil dostop do vrha, naklon na koncu je tako hud, da so morali 'hruške' z betonom navzgor vleči tovornjaki, navzdol so jih spuščali z vitlom," se delovnega procesa spominja Andraž Jenko.

Po hribu hitro, na postaji počasi

Je vodja obratovanja na smučišču Krvavec, ki ga povprašamo še o nekaterih drugih tehničnih karakteristikah nove naprave. Smučarji bodo na vrhu v zgolj štirih minutah, kar je velikanska razlika, saj so s prejšnjo napravo potrebovali kar od 12 do 15 minut. Nova pa razdaljo navkreber premagovala kar s petimi metri na sekundo: "To je 18 km/h, prejšnja pa je šla pol tega, še manj," pojasni.

Kot pravi, bo za razliko od stare naprave, ki je bila t. i. fiksna, zdaj lažje vkrcavanje smučarjev z manj padci, saj se nova sedežnica uvršča med t. i. izklopljive naprave: "Na stari napravi so bili sedeži ves čas na jeklenici, zdaj pa se bo sedež fizično ločil z jeklenice, ko bo pripeljal na postajo. Po postaji gre nato z manjšo hitrostjo, zato da je vkrcavanje ljudi lahko bolj varno. Ko pa gre sedež ven iz postaje, znova pospeši na hitrost jeklenice in se priklopi nanjo ter se požene naprej."

Takrat, ko sedežnica ne bo obratovala, bodo sedeži pospravljeni pod streho na zgornji oz. spodnji postaji, da bi bili zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Naslednjega podatka pa se bodo razveselili predvsem tisti bolj zmrzljivi, oziroma tisti, ki imajo med smučanjem radi udobje. Usnjeni sedeži bodo namreč ogrevani. "Ko bo stol počasi potoval skozi spodnjo postajo, se bo segreval. S postaje bo potem navkreber pripeljal tako topel, da bo zdržal do vrha," Jenko razloži, kako bo približno 30 sekund ogrevanja zadostovalo za tiste štiri, pet minut vožnje do zgornje postaje.

Kljubovanje vetru

Poleg prednosti pa sodobna tehnologija prinaša tudi slabosti. Tako kot novi avtomobili, kjer je polno elektronike, so tudi nove žičniške naprave opremljene s številnimi senzorji, ki sporočajo vsako najmanjšo napako. "Naprava se ustavi in treba je odpraviti napako. Problem pa je, da se senzorji sprožajo tudi za kakšne stvari, ki so lahko banalne, vendar brez tega pač ne gre, saj je varnost na prvem mestu," odgovarja sogovornik.

Izklopiti ne morejo niti (pre)močnega vetra, ki je pogosto stalni spremljevalec smuke na Zvohu. Ta s seboj poleg občutka polarnega mraza prinaša tudi nevšečnosti. Prozorne zaščitne kupole, ki bodo med vožnjo navzgor skrbele, da ne bo mrzlo brilo okoli ušes, lahko dvignjene povzročijo učinek jadra in vse skupaj lahko pošteno zaniha. Dobra stvar pa je, da so novi stoli težji, razmišlja Jenko. "Vendar, če bodo znaki za veter na Zvohu, bomo morali prekiniti obratovanje in parkirati stole. Ljudje bodo sicer bentili, zakaj ne dela, vendar je varnost na prvem mestu. Naprava ima vetromere, ki sporočijo, kdaj veter postane močan. Če je premočan, pa naprava sploh ne želi peljati. Zavaruje, saj ve, kaj se lahko zgodi," pravi.

Tudi št. 14 bo postala smučarska proga

Ne le z napravo, nove načrte imajo tudi s freeride progo na levi strani Zvoha, ki nosi številko 14 in ji pravijo tudi "neteptani Zvoh", zdaj pa jo spremlja tabla Na lastno odgovornost. Tudi njo nameravajo spremeniti v smučarsko progo, vendar morajo zaradi bližine prepada najprej poskrbeti za resnično dobro varovanje. "Delamo že na tem, moramo pa še videti, kakšen bo teren pod snegom, kje bo linija najbolje potekala. Moramo dati skozi še te porodne krče, ampak za naslednjo sezono pa proga definitivno bo," je dejal. Ko bodo uredili omenjeno progo, bodo namreč lahko povečali tudi kapaciteto naprave, ki trenutno znaša 1460 smučarjev na uro. 

"Nato pa bomo dokupili še nekaj novih sedežev in jih dali gor. Naprava je že zdaj narejena za tako število sedežev, vendar jih ne smemo dati gor, saj smo trenutno omenjeni na eno progo," Jenko pojasnjuje, da bi prenasičena proga lahko botrovala še več nesrečam.

Vlagati bo treba v akumulacijska jezera in snežne topove

Smučarsko sezono na Krvavcu so po direktorjevih besedah želeli začeti že ta konec tedna, vendar so imeli smolo: "Pokvaril se je motor, ki poganja črpalko, ki črpa vodo iz doline Zvoh. Tako da smo morali iz Berlina pripeljati nov motor, ga v 24 urah sestavili in zagnali. Voda se zdaj že črpa, vendar je bilo do petka premalo časa, snežnih padavin je bilo bore malo," je Jani Janša orisal težave na začetku letošnje zime, ki za zdaj še ni bila radodarna z naravnim snegom. Sprva je že dobro kazalo, saj je hribe že pobelilo, nato pa je prišla tista ekstremna otoplitev, ki je v enem samem dnevu razžalostila upravljalce smučišč in ljubitelje belih strmin po vsej Sloveniji.

"Tukaj je res še enkrat poziv vladi in ministrstvu, da je naslednja investicija obvezno v zasneževanje, torej v akumulacijska jezera in topove. Kajti lahko imamo zlate žičnice, ampak če ni snega, nam to čisto nič ne pomaga," opozarja Janša.

Nova šestsedežnica tudi na Rogli, na Golteh dve štirisedežnici

Narava je bila v tem tednu sicer nekoliko bolj radodarna na vzhodnem delu Slovenije. Na Kopah so smučarsko sezono začeli že prejšnji konec tedna, sreda in četrtek pa sta snežinke prinesla tudi na Roglo, kjer so štirisedežnico Planja ter vlečnice Uniorček, Košuta in Jasa zagnali ta petek.

Na krstno vožnjo pa še čaka nova šestsedežnica Mašinžaga, za katero so bila sredstva odobrena v okviru že omenjenega projekta. Otvoritev bo v torek, ministru Matjažu Hanu pa se bo pridružila tudi hrvaška kolegica Nikolina Brnjac, saj so smučarji iz naše južne sosede najštevilčnešje zastopani tuji gostje na Rogli.

V 11-milijonsko investicijo so šli tudi na Golteh, kjer bodo poleg produktov, ki bodo pripomogli k preoblikovanju centra v vseletno gorsko središče, staro sedežnico Smrekovec in vlečnico Stari stani bosta nadomestili dve sodobni štirisedežnici. Dela so v zaključni fazi, odpiranje pa pričakujejo nekje do sredine decembra.