Kaj bo z avtocestami ob 'prisilki' SCT?

Na gospodarskem ministrstvu ob razglasitvi insolventnosti SCT ''glede na neugodno stanje v gradbeništvu'' niso bili presenečeni. Ker vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu trdi, da si prizadeva za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, je po mnenju ministrstva za gospodarstvo pridobitev strateškega partnerja ključna za ohranitev podjetja. ''Jasno pa je, da je SCT vsekakor pomembno slovensko podjetje, ki močno vpliva na poslovanje drugih slovenskih podjetij. Zato si seveda želimo, da bi SCT v procesu prisilne poravnave uspel najti optimalno rešitev,'' so dodali.

Veliko pogodb z Darsom

SCT sam ali z lastnimi podizvajalci trenutno zaključuje več cestnih odsekov na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem. Na Dolenjskem v okviru avtocestnega odseka med Plusko in Hrastjem gradi cestno navezavo na Mirensko dolino, deviacijo Mirna Peč in dokončuje deviacije. Vse naj bi končali so junija 2011. Na Gorenjskem v okviru skupnega nastopa z drugimi gradbenimi podjetji gradi viadukt Peračica, predor Ljubno in viadukt Ljubno, s čimer bo dograjena še preostala, desna polovica avtoceste Peračica–Podtabor. Predviden rok predaje v promet je tudi junij 2011. Gradi še obvoznico Mengeš, ki bo dokončana predvidoma julija 2011.

Na Obali skupaj z drugimi partnerji gradi traso in objekte, z izjemo predora Markovec, na hitri cesti Koper–Izola. Rok zaključevanja oziroma predaje v promet je vezan na dograditev predora Markovec. Dela se izvajajo po dveh pogodbah in so v večinskem delu realizirana. Na pomurskih avtocestnih odsekih izvaja zaključna dela in ureja dokumentacijo. Dela po pogodbah so v večinskem delu realizirana. Dela se trenutno izvajajo skladno s pogodbenimi določili in postavljenimi roki, so zatrdili na Direkciji za avtoceste (Dars).

V primeru skupnih nastopov, kjer je pogodbeno dolžniško razmerje za dosego skupnega namena, so pogodbeni izvajalci del solidarno odgovorni za izvedbo posameznega javnega naročila. Solidarna odgovornost pomeni, da ima naročnik na voljo možnost, da terja izvedbo celotnega posla od vsake posamezne družbe v skupnem nastopu. Za vse pogodbe, ki jih ima Dars sklenjene z izvajalci del in se dela po njih še izvajajo, ima Dars pridobljene bančne garancije za dobro izvedbo del. To pomeni, da do določenega zneska za povračilo morebitnih stroškov jamčijo banke. Za pogodbe, kjer je Dars opravljena dela prevzel in so še v garanciji, pa je Dars pridobil bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi.

Dars ima v sklenjenih pogodbah z izvajalci določen način plačevanja pogodbenih obveznosti, kjer je najpogostejši rok plačila 60 dni od prejema računa. Na Dars

u zagotavljajo, da obveznosti, ob izpolnjenih pogodbenih obveznostih, poravnavajo redno in v roku. ''Obveznosti do pogodbenih partnerjev se poravnavajo skladno z pogodbenimi določili, kjer je določen tudi način zadrževanja varščin do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti s strani izvajalca.'' Zadržana sredstva se sprostijo po izpolnitvi pogodbenih obveznosti izvajalca del . V glavnem to pomeni izdano potrdilo o prevzemu del, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in predano bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi.

Koliko bo odpuščenih?

Uprava SCT je včeraj zaradi insolventnosti vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Z racionalizacijo poslovanja in finančnim prestrukturiranjem želijo ohraniti družbo SCT, doseči dogovor z upniki o višini in rokih poplačila obveznosti in zagotoviti nadaljnje sodelovanje z našimi številnimi dobavitelji in kooperanti. ''S prisilno poravnavo bomo zagotovili tudi enakopravno obravnavanje vseh upnikov družbe,'' so včeraj sporočili.

Ocenjujejo, da bo imel del zaposlenih iz insolventnih hčerinskih družb ob uspešnem postopku prisilne poravnave možnost vnovične zaposlitve v skupini SCT. ''Dejstvo pa je, da se bo število zaposlenih v skupini moralo prilagoditi stanju v gradbeništvu v Sloveniji, kjer v tem trenutku in tudi v prihodnje ni na vidiku nobenih novih investicijskih projektov. V sklopu sanacije družbe je možna tudi dokapitalizacija s strateškim partnerjem iz tujine.'' Zavedajo se, da je za dolgoročno uspešno preživetje ključno, da ima SCT posle. V Sloveniji trenutno delajo na 64 gradbiščih, v tujini pa delajo v BiH, Srbiji, Albaniji in na Kosovu. Obenem računajo tudi na tržišči Libije in Rusije.

Zidar pa naj bi se po neuradnih informacijah umaknil z direktorskega položaja družbe, kar pa sam zanika in pravi, da bo delal do konca.