Po besedah Šimonke sta ključni nalogi, ki sta pred njim oz. koncernom, ohranjanje ugodnih tekočih poslovnih rezultatov ter dokončanje privatizacije. Tudi Tasič ostaja v Slovenskih železarnah, in sicer je bil imenovan za prokurista v Metalu Ravne, čemur pa ostro nasprotujejo ravenski sindikati, ki so na petkovi seji izvršnega odbora pripravili natančen načrt nadaljnjih korakov. Teh ne želijo izdati, pred časom pa so že celo zagrozili, da bodo Tasiču fizično onemogočili vstop v upravo Metala.
Sindikalna podružnica družb Slovenskih železarn Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije na lokaciji Ravne meni, da Tasič ni primeren za nobeno funkcijo v ravenskih družbah. Da Tasiča ne želijo na Ravnah, so v pismu opozorili tudi ministrico za gospodarstvo Teo Petrin, ki pa jim je odgovorila, da se glede očitkov Tasiču težko opredeli, dejstvo pa je, da je tudi on dal svoj prispevek k sanaciji sistema Slovenskih železarn.
Na petkovi seji izvršilnega odbora je sindikat celo pripravil natančen načrt nadaljnjih korakov, ki pa jih niso želeli razkriti. V svoji izjavi so med drugim zapisali le, "če potegnemo črto pod rezultate njegovega štiriletnega vodenja Slovenskih železarn na Ravnah, je slika katastrofalna. Pomagal je prodati ogromno ravenskega premoženja, denar od prodaje pa je izpuhtel neznano kam. Družbe na lokaciji so v prvih šestih mesecih ustvarile toliko izgube, kot celo leto 1997 (izjema so Noži; za dobro poslovanje te družbe nima prav nobenih zaslug). Izgubljenih je na stotine delovnih mest".
Tasič je bil na mesto prvega moža Slovenskih železarn imenovan 1. aprila 1998 in se ponaša z najdaljšim mandatom na mestu predsednika uprave Slovenskih železarn. Odločitev za odhod je Tasič, ki bi se mu petletni mandat sicer iztekel marca prihodnje leto, sprejel v soglasju s predstavniki lastnika, nadzornim svetom in upravo Slovenskih železarn.
Na njegovo mesto je bil, kot že omenjeno, imenovan Tibor Šimonka, ki je bil doslej v upravi zadolžen za področje financ in od lanskega septembra odgovoren za proces privatizacije sistema Slovenskih železarn. Prav dokončanje slednje je ena ključnih nalog novega predsednika uprave. Kot je pojasnil Šimonka, v koncernu pričakujejo, da se bodo procesi prodaje železarskih družb znova pospešeno odvijali že ta mesec.
Za dve največji družbi sistema, jeseniški Acroni in ravenski Metal, morajo npr. potencialni ponudniki nezavezujoče ponudbe oddati do 16. septembra. "Zanimanje za Acroni in Metal je bilo doslej primerno letnemu času, zato smo tudi v razpisu predvideli 90-dnevni rok za oddajo ponudb, saj so poletni meseci za take aktivnosti manj primerni," je dejal Šimonka. Po njegovih besedah naj bi se tudi pogajanja s potencialnimi kupci družbe Noži začela v drugi polovici septembra, v približno enakem času pa naj bi se začeli pogajati tudi s potencialnimi kupci Energetike Jesenice in Enos Energetika. "Obstajajo vsi realni pogoji, da bi bili družbi prodani do konca leta," meni Šimonka, ki je optimističen tudi glede družbe STO, ki je v postopku prisilne poravnave. Prepričan je, da bo prisilna poravnava izglasovana, z njo namreč želijo v podjetju zaščititi zdrava programska jedra in jim omogočiti možnost razvoja in novega zaposlovanja. Na zdravih programskih jedrih nameravajo ustanoviti nova podjetja, in sicer naj bi po prisilni poravnavi nastala tri nova podjetja: Sistemska tehnika, Valji in Stroji.
