Bi morali biti delavci še bolj fleksibilni?

Razmere na trgu dela se v letošnjem in prihodnjem letu še ne bodo izboljšale, prve pozitivne premike je pričakovati v letu 2013, napoveduje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Ob tem opozarja na nujnost strukturnih reform na trgu dela, predvsem povečanje fleksibilnosti.

Vlada se mora tako resno lotiti strukturnih sprememb na trgu dela. Začasni ukrepi v času krize so sicer dali pozitivne rezultate, a večjih strukturnih problemov na trgu dela ne morejo rešiti, je danes ob predstavitvi marčne številke publikacije Ekonomsko ogledalo dejal Vasle.

Eden od pomembnih ukrepov, ki bodo pripomogli k povečanju fleksibilnosti na trgu dela, je po Vasletovih besedah zakon o malem delu, o katerem bodo državljani odločali na nedeljskem referendumu. Zato je zakon po njegovem prepričanju potreben.

Brezposelnost se bo še povečevala

V Sloveniji je konec marca število registriranih brezposelnih znašalo 113.948, približno 114.000 brezposelnih Umar napoveduje tudi za celotno letošnje leto, v letu 2012 pa naj bi bilo brezposelnih 116.000 ljudi. Zmanjšuje se število delovno aktivnih (brez upoštevanja kmetov); januarja se je znižalo za skoraj 3000 oseb.

Število delovno aktivnih se najbolj zmanjšuje v gradbeništvu in v tržnih storitvah, povečuje pa se v javnih storitvah. V javni upravi medtem prihaja do znižanja števila zaposlenih; januarja je bilo v javni upravi skupaj z obrambo in socialno varnostjo za približno 300 manj zaposlenih kot leto prej. V izobraževanju in socialni varnosti medtem prihaja do nadaljnje krepitve zaposlovanja.

Začasna zaposlenost mladih najvišja v EU

Glede trajanja brezposelnosti Vasle izpostavlja razlike med kvalifikacijo, kot problematično pa izpostavlja segmentacijo trga dela glede na starost. Delež začasnih zaposlitev mladih je namreč v Sloveniji največji med vsemi državami EU. Naraščanje brezposelnih, starejših od 50 let, ki se je ob koncu 2010 občutno pospešilo, se je v začetku letošnjega leta ustavilo.

Umar za letos napoveduje 2,2-odstotno gospodarsko rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno. Brez dodatnih ukrepov ekonomskih politik bo Slovenija letos in prihodnje leto še beležila rast BDP, v naslednjem obdobju (med letoma 2014 in 2016) pa bo rast bolj skromna in ne bo uspela bistveno preseči dveh odstotkov. Dodatni ukrepi ekonomskih politik pa bodo sicer kratkoročno nekoliko omejili gospodarsko rast, a bo rast pozneje večja.

Začetek letošnjega leta je zaznamovalo pričakovano počasno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno zaostaja za povprečno predkrizno ravnjo. Glavni motor rasti ostaja izvoz, letos je pričakovati tudi povečanje investicij. Skladno z rastjo gospodarske aktivnosti se kažejo tudi znaki naraščanja notranje inflacije, je dejal Vasle in opozoril na zaostrovanje razmer na finančnih trgih.

Zadolževanje se draži

Vasle je spomnil na četrtkov dvig ključne obrestne mere Evropske centralne banke; dvig je bil sicer minimalen, a je ECB s tem nakazala, da bo z dvigom nadaljevala. Vasle pričakuje, da bo ključna obrestna mera do konca leta narasla na 1,75 odstotka. Zadolževanje se tako draži, a je Slovenija, tako pravi Vasle, še daleč od najbolj črnih scenarijev, ki jih beležijo v nekaterih državah evra.

Povprečna bruto plača se je januarja znižala (v zasebnem sektorju za 3,4 odstotka, v javnem pa za 0,4 odstotka). Medletna rast skupne bruto plače (3,3 odstotka) je ostala na podobni ravni kot ob koncu leta 2010 in je še naprej posledica višje plače v zasebnem sektorju, saj se v javnem ohranja na podobni ravni kot pred letom dni.

Nizka kreditna aktivnost se je februarja nadaljevala in je bila posledica neto odplačil podjetij in nefinančnih institucij, zelo skromno je bilo tudi zadolževanje gospodinjstev in države. V prvih dveh mesecih skupaj so podjetja in nefinančne institucije najele kredite v višini 67,9 milijona evrov, kar je približno 60 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, medtem ko so gospodinjstva neto odplačala kredite v višini 49,5 milijona evrov.

Po močnem oblikovanju rezervacij in oslabitev v lanskem letu so jih banke v prvih dveh mesecih letos oblikovale še za 128,6 milijona evrov, kar je 1,3-krat več kot v istem obdobju lani.