Pahor prepričeval s kriznim semaforjem

Razmere v slovenskem gospodarstvu se izboljšujejo, vendar počasneje, kot bi si želeli. Svojo odgovornost pri tem nosi vlada, ki mora omogočiti dobre pogoje za poslovanje, nalogo pa morajo opraviti tudi gospodarstveniki sami, je na Brdu pri Kranju dejal premier Borut Pahor. Pozval je k velikopoteznim spremembam, dialogu in realnosti.

"Ko se po času neke surove krize pokažejo prvi znaki okrevanja, je čas za velik realizem. Šele to ti da možnost, da dejansko izkoristiš prve znake luči na koncu predora, zato da znaš tej svetlobi slediti in na koncu tudi prideš iz tunela," je na petem vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal Pahor.

Slovensko gospodarstvo letos že okreva, sicer počasneje od najbolj dinamičnega dela EU, vendar okreva, je dodal. Spodbude za krepitev gospodarske aktivnosti prihajajo predvsem iz mednarodnega okolja, saj je Slovenija izvozno zelo odvisna od Nemčije, Francije in Italije. "Zlasti z gospodarskim okrevanjem prvih dveh se je ta okoliščina izboljšala in izvozno povpraševanje je danes bistveno boljše, kot je bilo pred letom dni," je pojasnil Pahor. Večjo rast pa po njegovi oceni še vedno zavirajo nekateri dejavniki v domačem okolju; izpostavil je razmere v gradbeništvu in težji dostop do virov financiranja.

Vlada se je prvi dve leti ukvarjala s pomočjo podjetjem in ljudem zaradi krize, sedaj pa je prišel čas za reforme, je še napovedal Pahor. Prva bo na vrsti pokojninska, decembra bo vlada objavila kmetijsko, potem zdravstveno, prihodnje leto pa še reorganizacijo javnega sektorja.

Radićeva gradbenikom: Od vlade ne pričakujte preveč!

Gradbeni sektor v Sloveniji je predimenzioniran, zato naj gradbinci ne pričakujejo od vlade, da ga bo pomagala ohraniti v teh dimenzijah, je dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Bo pa vlada v prihodnjih dneh pripravila nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko pomagali gradbincem. Ti ukrepi so trenutno v zaključni fazi, zato jih Radićeva ni želela podrobneje predstaviti, je pa povedala, da bo z njimi pomagala podizvajalcem.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnič je dejal, da je njegovo ministrstvo že sprejelo zakon, ki omogoča hitrejše umeščanje projektov v prostor, podobnega pa nameravajo sprejeti še za lokalno raven. Glede pridobivanja gradbenih dovoljenj pa je dejal, da je včasih problem tudi na upravnih enotah, ki jih nihče ne kontrolira.

Pri nas je povprečen čas, da upravna enota izda gradbeno dovoljenje, eno leto, v Singapurju je na primer 25 dni, v Evropi pa je povprečje 120 dni, pa je izpostavil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Binder: Gospodarstvo še daleč od vzpona

Slovensko gospodarstvo je kljub znakom oživljanja še daleč od vnovičnega vzpona, je ocene gospodarstvenikov strnil predsednik GZS Stojan Binder. Od vrste predlaganih ukrepov gospodarstva jih je le malo uresničenih, reforme pa so prepočasne, je opozoril. Poslovno okolje je za tuje naložbe neprivlačno, slovenski kapital se seli v tujino, obseg javnih in zasebnih naložb je močno okrnjen, obremenjenost slovenskih podjetij z vidika obdavčitve dela in okolja pa močno presega konkurenco, je dodal.

Problem neplačevanja v gradbeništvu

Predsednik združenja podizvajalcev pri GZS Mirko Požar je opozoril na problem neplačevanja v gradbeništvu. Kot je dejal, so podizvajalci podali več predlogov, kako plačilno disciplino izboljšati, a jih vlada še ni upoštevala. Med njimi je financiranje projektov po sistemu Basel II, po katerem bi bili tudi podizvajalci kakovostno poplačani. Pri tem je spomnil na projekt Celovških dvorov, ki je po njegovem mnenju vzorčen primer, kako se ne sme poslovati.

Plačilna nedisciplina države

Direktor Elektroproma Janez Vidmar je opozoril tudi na plačilno nedisciplino pri projektih, kjer je glavni investitor država. Je direktor podjetja, ki zaposluje 120 oseb in ima 43-letno tradicijo. V zadnjih treh letih se dogaja, da gradbinci svojih obveznosti v večji meri ne poravnavajo, kar se dogaja tudi pri projektih, kjer je država investitor. Omenil je projekt prenove Moderne Galerije (investitor je ministrstvo za kulturo), kjer jim Vegrad kot izvajalec dolguje 42.000 evrov, projekt obnove letališča Cerklje (investitor MORS), kjer jim izvajalec dolguje 86.000 evrov. Delali pa so tudi inštalacije v državnem zboru (investitor je ministrstvo za finance), kjer jim izvajalec Gradis dolguje okoli 29.000 evrov. Kot je dejal, so se pritožili tako na Mors kot na druga pristojna ministrstva, a odgovorov glede tega niso dobili. Spomnil je na uredbo, ki določa, da mora investitor poplačati vse izvajalce enakovredno.

Predsednik uprave Hidrie Iztok Seljak pa je dejal, da imamo dve vrsti lastništva, po katerem bi lahko ločevali lastnike – odgovorno in neodgovorno. Ločevanje na ta dva tipa je po njegovem mnenju bolj pomembno kot pa ločevanje na domače ali tuje lastništvo.

Predsednik uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič je opozoril tudi na visoke trošarine pri energentih. Pravi, da bo imela Steklarna Hrastnik letos 1,5 milijona evrov izgube, če bi plačevali plin po takšni ceni kot njihovi kolegi na Bavarskem, pa bi leto zaključili z dobičkom. Opozoril je tudi na problem nelojalne konkurence.

Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož pa je dejal, da se v podjetju soočajo s težavami pri dobavi materiala, saj jim kar na 12 področjih grozi, da dobavitelji zaradi plačilne nediscipline drugih ne morejo dobaviti blaga.