'Muro je treba rešiti, ne pa ji stati ob strani!'

Po odstopu še zadnjega potencialnega rešitelja Mure država vlagateljev ne bo več iskala. Predsednik upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe (Sod) Uroš Rotnik pa od vodstva tekstilnega velikana pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čim večjega števila delovnih mesti. Sod bo Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani, je zagotovil.

Podlesnik – zadnji optimist?

Murin prokurist Zdenko Podlesnik še verjame v projekt reševanja podjetja. V ponedeljek je predstavil nov predlog, ki predvideva manj potrebnih sredstev (6,5 namesto 11 milijonov evrov), pa tudi ohranitev 300 delovnih mest manj kot predhodni. To je edini predlog, ki je še v igri.

O stečaju Podlesnik noče govoriti, dokler ne poskusi vseh drugih možnosti. "Kot sem že večkrat povedal, bomo najprej šli v postopke, ki nam jih zakon nalaga glede matične družbe Mura, potem pa bomo videli, kako se bo to odrazilo na hčerah," je dejal.

In število zaposlenih? Podlesnik pravi, da so že maja govorili o 1700 ljudeh in napovedali, da jih bo vsak mesec nekaj sto manj; konec junija je bilo to 1400, zdaj je to 1100 oziroma 1000.

 Proizvodna (za zdaj) teče naprej

Proizvodnja bo tekla ta in prihodnji teden, je zagotovil Podlesnik. Naslednje tedne se bo postopoma ustavljala, nakar se bodo preselili in nadaljevali v zmanjšanem obsegu.

Delavce iz ljutomerskega obrata bodo preselili v Mursko Soboto, vzporedno pa tečejo pogovori z interesentom, ki bo zaposlil približno 150 delavcev. "Mislim, da je realna možnost, da se bo s 1. januarjem obnovila druga vrsta proizvodnje. Ponudba Švicarjev je bolj resna, kot so bile za celotno podjetje. Gre za podjetje, ki ima več tisoč zaposlenih in dobre poslovne rezultate, ki smo jih preverili in upam trditi, da je realna, seveda pa bodo morala biti izpolnjena njegova pričakovanja v takšni meri, da se bo za zadevo odločil."

V dogovorih s švicarskim vlagateljem so po Podlesnikovih besedah dorekli, kakšno skupino ljudi želi in s kakšnimi kvalifikacijami.

'Cinizem najhujše vrste'

To je cinizem najhujše vrste, pa je Rotnikove besede, da bo Sod Muri stal ob strani, komentiral poslanec in predsednik SLS Radovan Žerjav. “Mura ne potrebuje nekoga, ki bi ji stal ob strani, temveč nekoga, ki bo hitro, učinkovito in brez nepotrebnega oklevanja našel dolgoročno rešitev za to podjetje, ki so ga v nastalo situacijo potisnile ne le zaostrene razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu, pač pa predvsem slabo vodenje družbe v preteklosti,” je dejal.

Zmotilo ga je tudi po njegovem mnenju neodgovorno prelaganje pričakovanj na upravo in nadzornike Mure. “Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da vodilni ljudje drugega največjega lastnika Mure izjavijo kaj takega. To pravzaprav pomeni, da so pripravljeni pustiti svojo lastnino, da propade. Čas je, da se začne država obnašati odgovorno do svojega lastnega premoženja in da potegne resne poteze tako v zvezi s podjetjem Mura kot še z marsikaterim drugim podjetjem v njeni lasti,” meni Žerjav.

"Sedaj je september. Na časovno bombo, ki je Mura, sem opozarjal že januarja. Junija je počilo – in slabe tri mesece kasneje še vedno nimamo rešitve za to podjetje, kljub vsem pozivom, ponujenim predlogom in rešitvam. Zanima me, kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro? Ali bo res predlagala najslabšo možno rešitev – stečaj?"

Stečaj?

Vse bolj kaže, da se bo to zares zgodilo. Mura je namreč tudi po ponedeljkovih pogajanjih ostala brez denarja. Skrivnostna skupina tujih in domačih vlagateljev je od reševanja družbe odstopila, pri čemer so navedli podoben razlog kot tisti, ki so nad Muro obupali pred njimi: prevelika finančna in pravna tveganja. Država vlagateljev ne bo več iskala. Sod je le še zagotovil plače za avgust, potem pa od uprave pričakuje, da zanje poskrbi sama ali da ravna v skladu z zakonom, kar najbrž pomeni: če sredstev ne bo, bo morala predlagati stečaj.