Kot je povedal generalni direktor Mure Božo Kuharič, je to le eden izmed ukrepov racionalizacije in organizacijskega prestrukturiranja družbe. Sicer pa v Muri verjamejo v obljube premiera Janeza Drnovška o pomoči države. "Dejstvo je, da bo gospodarsko ministrstvo v kratkem sprejelo program prestrukturiranja Mure, ki smo ga pripravili v štirih različicah in katerega uresničevanje bo država financirala v polovičnem znesku. To nam je v torek premier Drnovšek zagotovil, saj je Mura nosilec gospodarskega razvoja v pomurski regiji in končno tudi pomemben člen v verigi slovenskega gospodarstva," je dejal Kuharič.
Omenjeno število zaposlenih, ki Muro uvršča med največje konfekcijske tovarne v Evropi, je posledica Murine zgodnje usmeritve v izvoz. Ker so se gospodarsko razvite države zaradi predrage domače proizvodnje konfekcije odločale za njeno selitev na območja z nižjimi proizvodnimi stroški, torej tudi Slovenijo, je Mura ob vedno večjih tujih naročilih prišla do rekordnega števila zaposlenih, ki je konec osemdesetih doseglo 6500 zaposlenih.
Vzrok za sedanje Murine težave, ki se kažejo tudi v prevelikem številu zaposlenih, so spremenjeni pogoji gospodarjenja na domačem in tujih trgih. "Zaradi grozljivo velike konkurence svetovnih konfekcionarjev, ki so za delo na vseh koncih sveta našli poceni delovno silo, se je pritisk tujih kupcev na ceno naših storitev in izdelkov nenehno povečeval. Tako smo se znašli v položaju, v katerem nam tuji kupci po eni strani priznavajo kakovost opravljenega dela in nam ponujajo veliko dela, po drugi strani pa nam zaradi vedno večje konkurence zbijajo zaslužek," pravi direktor Mure. Zaradi tega se je Mura odločila, da z dodatnimi vlaganji v marketing še letos poveča prodajo lastnih blagovnih znamk, kar pomeni tudi dodatno usposobitev svojih šest podjetij v ZDA, Nemčiji, ZRJ in na Hrvaškem. Poleg tega načrtujejo razširitev mreže franšiznih trgovin - trenutno jih je 40, v prihodnje pa naj bi jih bilo še 20 več.
Kuharič je med glavnimi vzroki za trenutne težave omenil tudi visoke davke in prispevke, ki jih Mura mora plačevati državi, ter nerealno razmerje med tečajem dolarja in nemško marko, ki je pomembno vplivalo na zmanjševanje števila zaposlenih v slovenski tekstilni industriji nasploh. Država bi po njegovem mnenju morala bolje razumeti in nagrajevati največje slovenske izvoznike.
